Že avgusta 2006, več kot leto dni pred podpisom pisma o nameri med družbama, je veleposlanik Thomas Robertson sprejel tedanjega prvega nadzornika Hita Viktorja Barago, "tesnega zaupnika Janeza Janše". Baraga mu je zatrdil, da premier in finančni minister Andrej Bajuk projekt podpirata, skeptičen pa je bil do podpore lokalne skupnosti. 14. junija 2007 so na veleposlaništvu že ugotavljali, da bo moral Harrah's "igrati aktivnejšo vlogo" pri stikih z javnostjo in mnenjskimi voditelji v boju za uspeh projekta. Čeprav se je ameriški veleposlanik na kosilu, ki ga je imel z Janšo junija 2007, zahvalil, ker je pred tem sprejel prvega finančnika Harrah's Chucka Atwooda, so Američani že nekaj mesecev kasneje ugotavljali, da je glavna zavora projektu poleg lokalne skupnosti tedanji prvi mož Hita Niko Trošt, ki naj bi z dodatnimi zahtevami skušal minirati dogovor. Tedanja članica uprave Hita Jana Grbec pa je Američanom celo potožila, da "se Trošt ne trudi dovolj, da bi lahko dogovor uspel".
Skrb zaradi Kopačevega sestanka z Enelom
Iz depeš je mogoče razbrati tudi, da so Američane v zadnjih petih letih poleg naložbe igralniške korporacije Harrah's Entertainment v Hit najbolj zanimala možna vlaganja v drugi blok Jedrske elektrarne Krško (JEK), energetsko sodelovanje Slovenije z Rusijo in privatizacija slovenskih finančnih institucij. Že julija 2009, torej skoraj pol leta preden je premier Borut Pahor na zdaj že zloglasnem sestanku pri Bradleyju Frednu, ki ga je razkrila ena prvih objavljenih depeš, "izrazil pripravljenost, da drugi blok JEK gradi Westinghouse", je odpravnik poslov Washingtonu zaskrbljeno poročal, da se je vodja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač v okviru srečanja kvadrilaterale sestal s predstavniki italijanskega Enela. "Ljudje, s katerimi govorimo v Sloveniji, Enela nikoli ne omenjajo med možnimi kandidati za dela v Krškem. Tesno sodelujemo z Westinghousom pri prizadevanjih, da bodo najvidnejši na slovenskem radarju," je zapisal Freden.
Le nekaj dni kasneje, 3. avgusta, je Freden poročal o sestanku z županom Krškega Francem Bogovičem in vodilnimi iz družbe Gen Energija, ki so mu potožili, da bi lahko združevanje slovenskih energetskih stebrov upočasnilo gradnjo druge nuklearke. "Razložili so, da je cilj združitve izboljšanje bilanc in kreditnega ratinga HSE z namenom zagotovitve financiranje šestega bloka TE Šoštanj," je poročal Freden. Precej bolj so bili s Kopačem Američani istega leta zadovoljni pri vprašanju spreminjanja rudarske zakonodaje, ki bi ameriškemu podjetju Aspect Energy omogočila raziskovanje zalog plina na severovzhodu Slovenije. "Kopač je predstavnike podjetja Aspect Energy in njihove slovenske partnerje obvestil, da je ministrstvo za gospodarstvo predlagalo spremembo rudarskih zakonov, ki bo odpravilo birokratske in tehnične ovire za črpanje in izkoriščanje plina," lahko preberemo v eni od depeš.
Američane zanimalo, če "Rusi prihajajo"
Američani so zadnja leta budno spremljali tudi dogovore slovenskih oblasti in državnih podjetij z rusko državo in njenimi energetskimi velikani. Zanimanje slovenske vlade za "pomembno energetsko partnerstvo" z Rusijo so v depeši iz junija 2006 (s pomenljivim naslovom Rusi prihajajo?) označili za "dokaj presenetljivo", pri čemer je poleg splošnih informacij o Petrolovem dogovoru z Lukoilom o ustanovitvi skupnega podjetja z bencinskimi servisi že takrat mogoče zaslediti informacijo, da se za kapitalski vstop v Petrol zanima tudi Gazprom. O projektu Južni tok se je ameriški veleposlanik Yousif B. Ghafari v začetku avgusta pogovarjal tudi s tedanjim ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom, za katerega je zapisal, da "se ni zdel zaskrbljen ob skrbi ostalih članic EU glede slovenskega sodelovanja pri projektu". "Drugi viri, tudi ruski veleposlanik in predsednik uprave Petrola (Marko Kryžanowski, op. a.), pričakujejo, da bo Slovenija sporazum z Rusijo podpisala še pred koncem leta 2008," je dodal Ghafari.
Že kmalu po zamenjavi oblasti, januarja 2009, je slovensko stališče do Južnega toka zanimalo tudi ameriško diplomatko Judy Garber. Takratni Pahorjev svetovalec za gospodarstvo Žiga Čebulj ji je na sestanku z ministrom za zunanje zadeve Samuelom Žbogarjem zatrdil, da bo novi slovenski premier na sestanku s prvim možem Gazproma Aleksejem Millerjem "zgolj poslušalec in da za plinovod še ni bila narejena študija izvedljivosti". Kot je znano, je Slovenija meddržavni sporazum z Rusijo podpisala slabo leto dni kasneje, novembra 2009.
primoz.cirman@dnevnik.si
