Kot je izpostavil Virant, je nekaj pomembnih uspehov na področju odpravljanja birokracije vlada dosegla že med letoma 2004 in 2008. S tem bi po njegovih besedah nadaljevali tudi v prihodnjem mandatu, ko bi za to dobili priložnost. Pri spremembah na tem področju bi upoštevali predloge državljanov, podjetij in sodelavcev v javni upravi.
Izpostavil je nekaj idej za uresničitev tega cilja. Vlada bi med drugim ukinila vsakršno obveznost izpolnjevanja obrazcev v upravnih postopkih, saj bi to vlogo za stranko opravil organ. Tudi za uveljavljanje pravic ob rojstvu otroka bi v prihodnje skrbeli centri za socialno delo, saj bi informacije o rojstvu lahko pridobili sami. Vlada bi zmanjšala število dejavnosti, za katere je potrebno obrtno dovoljenje, je povedal Virant.
Drugi cilj je po njegovih besedah nadoknaditi zaostanek na področju e-uprave. Potem ko je bila leta 2007 Slovenija po tej plati druga v Evropi, je leta 2010 padla na deveto mesto. Po besedah Viranta jo je spet treba pripeljati med najboljše tri, in sicer zlasti prek zagotavljanja novih storitev za državljane in podjetja.
Tako bi med drugim uvedli možnost naročanja osebnih dokumentov prek spleta in zagotovili učinkovit sistem elektronskega javnega naročanja. Prav tako bi državljanom omogočili vpogled v podatke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri čemer bi si vsak lahko sam izračunal, kdaj se lahko upokoji in kakšna bo višina pokojnine. V program namerava Virant uvrstiti tudi e-volitve.
Kazalniki uspešnosti
Kot naslednjo idejo je izpostavil definiranje uspešnosti vseh upravnih institucij in vzpostavitev kazalnikov uspešnosti, ki bi jih morale institucije sproti objavljati na spletu. Te kazalnike sestavljajo meritev zadovoljstva strank in zaposlenih, morebitni prihranki, roki, v katerih se zadeve rešujejo, in število zadev, ki se ne rešujejo v rokih.
Obenem bi Virant v prihodnjem mandatu zmanjšal število institucij za najmanj desetino. Tako bi se ukinilo denimo agencijo za javno naročanje, agencijo za varnost cestnega prometa, agencijo za knjigo, urad za podnebne spremembe, nepremičninski sklad in agencijo z upravljanje s kapitalskimi naložbami. Poleg tega bi se ukinilo obvezno članstvo v vseh zbornicah.
V širšem javnem sektorju pa bi bilo po njegovih besedah treba ustaviti trend rasti števila zaposlenih in ga obrniti ali pa zmanjševati stroške dela. Na področju plač bi sicer ohranili enoten plačni sistem, spremenili pa bi razmerje med maso sredstev za fiksne plače in maso za stimulacije. To razmerje je danes po besedah Viranta 99:1, v prihodnje pa bi bilo 90:10. Rast plač v javnem sektorju pa bi se ravnala po rasti plač v gospodarstvu.
Virant bi ukinil tudi avtomatizme pri napredovanju, pri sodnikih pa bi ponovno uvedel nagrajevanje po delovni uspešnosti.
