V zbirki ima še dve četrti mesti v četvercu brez krmarja (olimpijske igre v Atlanti 1996 in svetovno prvenstvo 1997) skupaj s Sadikom Mujkičem, Milanom Janšo in Janijem Klemenčičem, ko so odličje obakrat izgubili šele po fotofinišu. Kariero je zaradi težav s hrbtom končal že pri 26 letih. Po študiju v Bostonu v ZDA je doma postal uspešen poslovnež z lastnim podjetjem, trenutno je predsednik Veslaške zveze Slovenije (VZS), na svetovnem prvenstvu v veslanju na Bledu pa je bil tudi podpredsednik organizacijskega odbora.

Kako ste doživeli svetovno prvenstvo kot podpredsednik organizacijskega komiteja?

Po organizacijski plati sem zelo zadovoljen in ponosen. Dobri dve leti sem delal na tem projektu, drugi so še več. Vložili smo ogromno truda, požrli marsikatero kritiko, šli skozi veliko prerekanj in pogajanj. Ob fantastičnem vremenu smo prvenstvo izpeljali na najvišji možni ravni. Naredili smo izjemen vtis na Mednarodno veslaško zvezo (Fisa) in reprezentance ter se postavili v položaj, da se bodo mnogi z veseljem vračali na Bled. Nismo naredili velike usluge le samim sebi, ampak tudi Bledu z najboljšo možno promocijo. Vsak vložek v reklamo za Slovenijo bi stal veliko več, kot je s svetovnim prvenstvom.

Ker Slovenija ni osvojila kolajne, vtis s položaja predsednika VZS verjetno ni tako navdušujoč.

Z dosežki slovenskih veslačev nisem najbolj zadovoljen. Čopu in Špiku ne očitam ničesar, ker sta odpeljala dobro tekmo. Vsi smo si želeli kolajno, a šport je takšen, da je treba ujeti pravi trenutek in imeti malo sreče, da se zavihtiš do odličja.

Slovenija je drugo leto zapored ostala brez kolajne na svetovnem prvenstvu. Kaj to pomeni za VZS?

Ni pomembno, da smo drugo leto zapored ostali brez kolajne. Bolj me skrbi, da imamo le eno olimpijsko normo, zato nas čakajo zelo intenzivne priprave, da se bomo še z eno, upam pa da dvema posadkama uvrstili na olimpijske igre. Potrebna bo revizija priprav in najprej bolj poglobljena analiza, potem pa osvežitve pri delovanju celotnega pogona. Treba se bo odločiti, kaj bomo delali drugače, če želimo priti do boljših rezultatov. Vse sicer ni povezano le s treningom, ampak tudi s spletom okoliščin, saj zlasti zaradi poškodb trening ni bil optimalen. Smo v položaju, ko potrebujemo osvežitve.

Ali to pomeni menjave trenerjev?

Pri tem ne mislim na zamenjavo ljudi.

Torej je selektor Miloš Janša trdno v sedlu?

Da. Včasih so se drugi učili od nas. Vse je v tesni povezavi z denarjem. Angleška ali nizozemska reprezentanca imata strokovni štab na veliko višji ravni kot Slovenci. Mi smo začeli zaostajati, zato je skrajni čas, da v okviru danih možnosti naredimo premike naprej s tem, da bolj uporabimo pomoč znanosti. To ne pomeni, da tega do zdaj nismo počeli, saj sodelujemo z mnogimi institucijami. Učinek je preskromen, potrebujemo še nekaj novih metod.

Kako ste doživeli svetovno prvenstvo kot nekdanji tekmovalec? Kakšne so razlike med obdobjem, ko ste tekmovali vi, in zdaj?

Ker sem največje uspehe dosegel v dvojcu brez krmarja, sem si še posebno pozorno ogledal to tekmo. Očaralo me je, kako sta Novozelandca vso progo veslala v visokem ritmu 40 zavesljajev na minuto, zato sta le za pol sekunde zaostala za svetovnim rekordom, čeprav je blejska proga od štiri do pet sekund počasnejša od najhitrejših na svetu. Bazična priprava veslačev je postala izjemna. Morda je zaostanek Slovenije prav v tem segmentu. Slovenci smo bili znani po tem, da je bila učinkovitost treningov maksimalna. V času moje generacije so imeli Romuni izjemno močno reprezentanco. Trenirali so trikrat na dan, bili so višji in močnejši v vseh parametrih, na tekmah pa nas niso prehitevali. Novodobno veslanje je naredilo korak naprej predvsem zaradi uporabe znanosti, kot so biomehanika, dodatna prehrana, psihološka priprava...

Kaj trenutno najbolj manjka slovenskemu veslanju?

Po proračunu se ne moremo primerjati z reprezentancami, ki so tukaj blestele: Nova Zelandija, Avstralija, Velika Britanija, Nizozemska... Nikoli nismo imeli takšnega pogona kot veliki, po uspehih pa smo bili konkurenčni. Nam manjka malo več medsebojne kompetitivnosti. Ob vsej podpori so potrebni še močna ambicija, želja in timski duh. Slednjega se ne zgradi en teden pred tekmovanjem. Ko sem še tekmoval, je bil vseskozi boj za prevlado, tekmovalnost je bila že v samem klubu, med klubi, kar je prinašalo rezultate.

Ali pri krepitvi strokovnih štabov računate tudi na nekdanje veslače?

Tega si zelo želim. Nekaj fantov bi se z veseljem pridružilo. Zelo sem vesel, da je pri organizaciji prvenstva sodelovalo veliko veslačev. V primerjavi s svetovnim pokalom lani, ko smo ljudi iskali z lučjo, smo prišli v fazo, ko smo imeli veslače skoraj v vsaki službi svetovnega prvenstva. Nekateri imajo ustrezno izobrazbo, drugi ambicijo. Premiki so pozitivni.

Ali lahko razkrijete imena, ki jih boste povabili?

Nočem govoriti o imenih. Eno je organizacijski, drugi pa tekmovalni vidik. Generacija, ki je mlajša od mene, počasi prihaja v obdobje, ko so si uredili življenje in imajo željo po vrnitvi v veslanje, kar pa za mojo generacijo ne velja.

Kaj bo svetovno prvenstvo prineslo Veslaški zvezi Slovenije?

Veliko nergačev je govorilo, da bo prvenstvo potopilo VZS in blejski klub. Slovensko veslanje je pridobilo veliko. Imamo središče, ki še ni dokončano, dolgoročno pa lahko nudi podporo programom in reprezentancam tako, da se tudi trži. Imamo lepo priložnost, ki jo je treba izkoristiti. VZS deluje tako učinkovito, da so operativni stroški minimalni, saj za njih porabimo manj kot osem odstotkov vsega proračuna.

Kolikšen je proračun?

Pol milijona evrov.

Ali bo od SP tudi slovenskemu veslanju ostal kakšen evro?

Številke bodo znane po končni analizi. Odvisne bodo od števila prodanih vstopnic in artiklov. Privabili smo veliko ljudi, tribune so bile polne od prvega dne. Z razdelitvijo vstopnic med krajane je bilo nekaj izpada dohodka, a obenem smo dokazali, da ima veslanje v Sloveniji dobro podporo in potencial za prihodnost.

Bled ima znova moderno veslaško središče, ki bo živelo le, če boste prirejali tekme. Za katere boste kandidirali?

Prihodnje leto bo mladinsko evropsko prvenstvo. Kandidirali smo za regato masters (veterani, op. p.) leta 2013, a nismo bili izbrani, leta 2014 bo na drugi celini, za leto 2015 se bomo prijavili. Glede svetovnega pokala obstaja možnost, da kandidiramo za organizacijo leta 2013. Tukaj sem še malo zadržan, dokler ne naredimo končnega obračuna svetovnega prvenstva.

S svetovnim prvenstvom ste dobili del prepotrebne infrastrukture. V načrtu je, da Bled postane olimpijsko veslaško središče.

Začeli smo projekt, da postanemo olimpijsko središče. Če bo država na naši strani, saj nas čaka še kar obsežna investicija, bo naslednji korak Fisa, da nas prizna kot mednarodno središče. Dela bo veliko. Projekt bomo izpeljali v več fazah. Treba je urediti prostor za nastanitve. Idealno je, če imaš vse na enem mestu: telovadnico, prostor za dviganje uteži, čolnarno, medicinski del z masažami... Progo imamo obnovljeno za tekmovanja, da lahko nudiš vse storitve na pripravah, pa je treba zgraditi središče za meritve, za katero načrtujemo, da bo takšno, kot ga ni še nikjer na svetu.