Kozmus, najboljši slovenski atlet v zgodovini, je osvojil šele četrto slovensko atletsko medaljo v zgodovini SP, od tega ima sam tri ter celoten komplet medalj. Prvi je bil v Berlinu leta 2009, drugi v Osaki leta 2007, prvo slovensko atletsko odličje pa je leta 1999 v Sevilli s tretjim mestom v skoku v daljino osvojil Celjan Gregor Cankar.

Odličja Daeguju pa, kot je priznal, tudi Kozmus sam ni pričakoval; v kvalifikacijah je bil šele 10., na SP pa je prišel kot 20. po izidih sezone na svetu. Toda v finalu je bil že po prvem metu na drugem mestu. Pred njim je bil le Japonec Koji Murofuši, poznejši zmagovalec, v nadaljevanju pa ga je prehitel le še Madžar Krisztian Pars, ki je osvojil srebro. Tudi zaradi takega razpleta je Kozmus napovedal, da v Londonu prihodnje leto cilja na obrambo olimpijskega zlata.

"Sem zelo vesel brona, odličja tudi sam nisem pričakoval. Pred finalom nisem razmišljal o odličju. Zadnje tedne pred SP sem imel veliko težav s tehniko. To je zame izjemen dosežek. V Daeguju sem naredil res velik izid. Imam medaljo. Zame je to srečen dan. Vse to je strašna spodbuda za naprej. Dokazal sem si, da lahko v Londonu ubranim zlatom olimpijsko medaljo. Užival sem v častnem krogu s slovensko zastavo po tekmi. Sem ponovno v svetovnem vrhu in res sem vesel te medalje. Olimpijsko zlato mi, jasno, pomeni največ, toda tudi ta bron ima zame še poseben lesk," je vrelo iz Kozmusa po tudi zanj sanjskem razpletu finala na SP.

Med deseterico, ki je potovala v Daegu, je bilo po pet atletov in atletinj, le Ratejeva pa se je še prebila v finale. Slovenski rekord (67,16 m), ki ga je dosegla 15. maja 2010 v Dohi in s katerim je sedaj 11. po izidih vseh časov, ne bi zadoščal za odličje, saj je bil v izredni tekmi ogrožen tudi svetovni rekord (72,28 m), ki ga je na prvenstvu drugouvrščena Barbora Špotakova dosegla 13. septembra 2008 v Stuttgartu. Rusinja Marija Abakumova je zmagala z drugim izidom vseh časov (71,99 m).

Ostali Slovenci so izpadi že v prvem krogu kvalifikacij, najvišje, z 21. izidi, pa so končali Marija Šestak (troskok), Tina Šutej (palica) in Rožle Prezelj (višina). "Prvenstvo se je za nas izteklo sanjsko. Že po polovici SP smo dosegli oziroma presegli načrte. Cilj je bil ena do dve finalni uvrstitvi, medalje pa nismo načrtovali. Kozmus je presegel tudi samega sebe. Tekmoval je taktično odlično. Vso svojo energijo je usmeril v prva dva meta. V tem trenutku še ni sposoben za šest izjemnih metov. Že v drugem metu je vzel voljo večini ostalih tekmovalcev. Pokazal je, da je še vedno pravi Primož, ki ne podleže pritisku velikih tekem, ker je psihično izjemno stabilen. Obenem je zaprl usta vsem nejevernim Tomažem, ki so dvomili v njegovo napoved, da lahko prihodnje leto v Pekingu ubrani zlato medaljo," je ocenil predsednik Atletske zveze Slovenije (AZS) Peter Kukovica.

Boris Mikuž, vodja ekipe in direktor zveze, pa je dejal, da je na prvenstvu izpadlo veliko favoritov in da številne reprezentance, nekdaj svetovne velesile, niso dosegle zastavljenih ciljev. V luči olimpijske sezone 2012 in obetavne slovenske generacije atletov, ki osvaja odličja na mladinskih prvenstvih, pa je po njegovem mnenju vredno pošiljati na članska prvenstva vse, ki dosegajo norme in ki ocenijo, da so dobro pripravljeni. Tudi Kozmus je bil na svojih prvih članski prvenstvih na repu uvrščenih, po Mikuževih besedah pa v zgoščeni svetovni konkurenci ni pričakovati, da bi slovenski favoriti vedno dosegli, kar bi si zastavili.

Pred dvema letoma na SP v Berlinu sta se v 13-članski slovenski zasedbi poleg Kozmusa v finale uvrstila tudi Miran Vodovnik, ki je bil osmi v suvanju krogle, ter Martina Ratej, 11. v metu kopja. Sonja Roman je dosegla sicer deseti čas polfinala na 1500 m, kar ni bilo dovolj za finale, ker se je iz druge skupine v zaključni tek po mestih uvrstila še prva peterica, ki je bila počasnejša od Romanove.

Prejšnje SP v nemški prestolnici je bilo po žlahtnosti odličij za slovensko atletiko najuspešnejše doslej ter po številu finalnih nastopov drugo. Po slednjem daleč na prvem mestu ostaja japonska Osaka leta 2007, kjer je Kozmus osvojil srebro, peti mesti sta si priborili Šestakova v troskoku in Brigita Langerholc v teku na 800 m, Vodovnik je bil šesti v suvanju krogle, sedmi pa je bil v sprintu na 100 m Matic Osovnikar.