Pravijo, da je biti slab raper lažje kot biti slab roker ali slab nogometaš; odtod lahko cenimo gibkost jezika, obvladovanje rime in ritma ter sam odrski nastop, ki so potrebni za dovršitev te glasbene zvrsti v polnokrvno umetnost. Ozkogledim, zadržanim in pretencioznim gre rap sicer tu in tam v nos, iz istih razlogov, kot sta jim pred leti stopila na živec rock'n'roll ali punk - dober rap ne laže in ne olepšuje. To je glasba mladih po srcu, želje po svobodi in upora, glasba, ki slači sodobno družbo in človeka ter prevprašuje njune meje. Čeprav poznamo tudi komercialne in brezvsebinske odvode tega žanra, njihov kič ne more oskruniti bistva te zvrsti, ki jo glavnina Klemnove diskografije ohranja in predstavlja slovenskemu občinstvu v domačemu jeziku. Dobili smo se na njegovem terenu, na Špici v senci vrb žalujk.

Ste še zmeraj baraba?

Kakor pogledaš, po eni strani ja, po eni strani ne, recimo, da bolj ne.

Govori se, da ste v koncert v Kinu Šiška, ki se ima zgoditi 16. septembra, vložili veliko truda. Na odru bo baje vse - od žiraf do brokolija.

Nič ne vem o tem, nič ne vem o tem. Bodo pa te naše trnovske scene.

Eden izmed scenskih elementov naj bi bil tudi "zimski škrlat", neka, zdi se, precej neupodobljiva metafora iz komada o inšpektorju Neraliću.

Tisti, ki pozna besedila, najbolje, da pride kar tja in vidi, če že bomo naredili zimski škrlat, kakšnega bomo naredili.

Kdo je inšpektor iz komada Trnow I/The Neralić story?

Bil je trnovski kriminalist.

Kako pa je potem v istem komadu prišlo do tega, da se pojavijo navijači Maribora oziroma navijaški refren "sovražim Maribor"?

To je prišlo čisto življenjsko. Šlo je za pisanje. Mislim, da se je dogajalo pri Satanu doma. Pisal sem komad, on je dodal še kakšno svojo idejo, in tako je nastala ta zgodba z violami, ko sva opisovala Trnovo.

Glede na to, da je v komadu refren, zaradi katerega bojda še danes ne morete narediti koncerta v Mariboru, sprašujem, ali gre za resnično zgodbo?

Ne, to ni resnična zgodba. To je moja domišljija. Nisem nobenega zaklal. Malo sem se razjezil in ven je prišel ta navijaški komad.

Torej ni nujno, da poskušamo povezovati zgodbo o Neraliću in zaplet, ko lulate v grmovje, pa pridejo mimo ravno neki Mariborčani, ki jih nafehtate za denar?

Ne. To so bila samo sredstva, da sem razvil zgodbo. Ta komad sem napisal, ko sem se počutil zelo frajersko, in s tem sem si tudi zasral Maribor, za kar mi je žal. Rad bi rapal tudi Mariborčanom po ljubljansko.

Mar se niste enkrat podružili z violami?

Zagotovo sem jih že srečal. Enkrat sem se, ko mi je že izšla prva plošča, znašel v Mariboru, ker je tja vozil edini vlak iz Turnišča, to je tam pri Lendavi. Zbudil sem se pod nekimi trtami. Šel sem v prvi lokal spit nekaj brezalkoholnega, zdi se mi, da kokakolo. In potem mi je bilo celo žal. Mehurčki, uf. Ni mi dobro sedla.

Ste sodelovali s katerim izmed štajerskih hiphoperjev?

Hotel sem delati z Ghetom, ker je res dober, vendar nikoli nisem prišel zares v stik z njim. Vedno sva se gledala malo postrani.

Se je zgodba iz komada A se je že kdo, kdaj, uprašu, kjer pripovedujete o obisku tetke vedeževalke, res zgodila?

K teti nisem šel, sem pa to vse res začutil in pel. Nisem šel spraševat za svoje življenje.

Imate tudi komad Duhovi mrtvih živijo. Na splošno je prva generacija slovenskega hiphopa - Dalaj Egol, do neke mere tudi N'toko - nagnjena k neki ezoteriki, bolj subtilnim sferam. Živite to?

Vedno so me zanimale te stvari, padal sem not. Bral sem revijo Misteriji. Verjel sem, da sem bil v prejšnjem življenju črnec v Egiptu.

Mogoče ninja?

(hehe)

Kaj pa, da bi bili samo kakšen kamen?

Tudi možno - v vasici Vašiš. Samo tega še nisem opisoval, mogoče v naslednjem komadu. Hvala za idejo. (hehe)

Po drugi plošči Hipnoza niste posneli ničesar več. Kaj se je zgodilo?

Šnopc me je vzel.

To, da vas je vzel šnopc, se zdi preveč razlaga na prvo žogo.

Fora je v tem, da sem zmeraj delal glasbo zato, da mi je kul. Lotil sem se komada in začel pisati, to me je navdihovalo. Nisem si mislili, da bom vsako leto izdajal plate, kot to počno v tujini. Kot poslušalcu rapa mi je tak pristop sicer všeč, meni pa ni tako letelo. Bolj sem se osredotočil na to, da padem not.

Nastopali pa ste?

Nastopal sem s prvima platama.

Ste imeli odrsko pavzo? Da dolgo časa niste nikjer nastopali?

Zagotovo z drugo plato. Potem ko ni bilo več menedžerja, se nismo veliko ponujali. Kvečjemu kaj smo se zmenili preko kolegov, se poklicali...

Kako pa na splošno dojemate našo sceno, njeno klimo? Se vam zdi, da spodbuja avtorja, da človek lahko dela? Ste kdaj čutili prepreke? Se vam je kdaj vse skupaj zazdelo zamalo?

Ne vem. Super mi je, da delam svoj rap. Je pa res, da sem precej len. Takrat, ko mi pride, grem pisat.

Bili ste denimo v spotu Miss Katane.

Včasih sem bil zelo proti tem sodelovanjem, potem sem se malo bolj odprl. Že to, da sem sodeloval z Aniko Horvat, mi je bil fleš. Na koncu sem dojel, da je ona vendarle pela pri Ali Enu, kjer sem tudi jaz prvič sodeloval kot raper. Uvidel sem, da sem sam sebe uštel, ko sem bil zaprt.

Kako pa je prišlo do sodelovanja s Kingstoni pri komadu Katarina niza bisere?

Rekel sem, dajte mi spremljavo, pa bom poskusil kaj napisati, če mi bo uspelo. In napisal sem ta tekst. In če sem ga napisal, ga bom pa najbrž tudi izdal.

Jih čutite? So vam kul?

Ne. Oni so po svoje kul. V rapu pa jih ne čutim.

Torej nimate nekih pretenzij po tem, da bi bili radi alternativni in poulični? S Kingstoni ste posneli komad, ker vam je bilo zanimivo?

Nikoli se nisem spraševal. Jaz sem samo delal. Se prepuščal.

Pravijo, da če bi katerikoli drug slovenski raper posnel komad s Kingstoni, bi bilo po njem. Za vas pa velja, da če Klemen nekaj naredi, je pač kul.

Enim je všeč, enim ni. Jaz padem na svoj del. Padel sem v svojo zgodbo.

Kakšen je vaš odnos do Prešerna? V spotu komada Jaz sem umrl je že vaša oprava precej prešernovska. Predelali ste mu tudi Zdravljico, in to zelo spretno. Niste imeli zadržkov?

Leta branja poezije sem sicer zapustil, je pa šola seveda pustila nekaj v meni. Poezija me je zanimala, a se nisem spuščal v podrobnosti. Tisto, kar sem poznal, pa mi je bilo všeč. Prebral sem Aškerčevega Mejnika. Ti modeli, ti pesniki so bili raperji. Omenjeni tekst sem takoj začutil.

Od kdaj imate radi rimaštvo? Kdaj ste napisali svoj prvi tekst?

Prvi tekst sem napisal v angleščini. Bilo je v osnovi šoli, ko smo prvič dobili angleščino kot predmet, peti ali šesti razred.

Verz iz vašega prvega komada se glasi "you must give a fuck to be free". Komentar?

I am K-boy and I am rap. Ko sem začutil rap, sem stalno pisal. Zmeraj sem pisal o tem, kar se mi je v življenju dogajalo. Ali pa je nekaj pisalo skozi mene? Ne vem. Če ta verz pogledam danes, se mi zdi super, ne vem pa, kaj sem takrat razmišljal. Moral bi pasti nazaj v tista leta.

Mora ti biti mar, da se osvobodiš. Kaj pa Keš pičke? Če se z osebnega nivoja prestavimo na državnega, tako kot v komadu Slovenija, našo državo, po domače povedano, vodijo keš pičke. Vse skupaj je precej mizerno.

Bi rekel, da prej keš tipi.

So vas keš pičke iz komada živcirale, ker so vam bile seksi?

Jaz sem to doživel v življenju, jebiga. O tem sem pisal. Ni mi bilo všeč, če mi je bejba rekla: "Kater avto pa maš?" Verjetno zato, ker ga nisem imel, ne vem.

Vedno ste bili luštkan tip. Po mojem niste imeli frk s puncami.

Toliko, kot sem imel frk sam s sabo, toliko sem jih imel tudi s puncami.

Nekateri vaši teksti izpričujejo klene človeške vrednote, srčnost. Tudi Zdravljica je zelo humana pesem. Vrednote keš pičk pa so materialistične - keš pičke so prototip sodobnega potrošnika.

Tudi sam sem postal materialist. Želim imeti "to" doma, vendar so po drugi strani "to" kar ene reklamce, risanke, ki nam jih kažejo. Fafin brother system.

Mar ni materializem povsem raperski špon? Kanye West si želi biti boter otroka Jay-Zja in Beyonce in ne bo presenetil, če mu bo kupil avion.

(v odgovor dobimo kratek rap)

Potem se spomnem,

da sem naredil komad keš pičke

in zdej sem jz tisti,

ki hoče met zlate rokavičke, zmeri si predstavljam,

da sem VIP,

nikol si nism mislu,

da bom postal keš tip.

Kako dojemate današnjo demokratizacijo produkcijskih sredstev, ko lahko vsak doma posname ploščo?

Po eni strani mi je super, da lahko vsak ustvari svojo glasbo. Rap sem imel že prej za neke vrste terapijo, zgleda, da me je ta terapija pripeljala do sem. Tudi ta stvar z Mariborom, pa z Neralićem, včasih bi to kje drugje pustilo drugačne posledice, sam pa vse to jemljem kot neko osebno rast.

Dobite kaj denarja od Sazasa?

Glede na to, koliko dobijo nekateri, se mi zdi, da vseeno premalo.

Kolikšen del letnega dohodka vam predstavljajo prihodki, ki jih dobite od Sazasa?

Zelo malo, se mi pa zdi, da nekateri kar dobro živijo od tega.

Vaši komadi se kar dosti vrtijo.

Ne vem, ne poslušam radia.

Kaj je to baraba?

Ničvreden človek, malopridnež, postopač. Ko se zaveš tega, jaz sem čisto drugačen, kot tukaj piše. Sem drugačen, pa nisem.

Kako so vas sprejele punce rokometne reprezentance, ko ste bili njihov maser?

Sprejele so me kar kul. Bil sem zelo zadovoljen.

So poznale vaše komade?

Tudi. Denimo Keš pičke, ki so najbolj odmeven komad.

Kako je masirati nogo športnice?

Malo me je bilo strah, po drugi strani pa mi je bilo super.

Ste imeli občutek, da jih lahko motivirate?

One so me tega učile in jaz sam se učil skozi njih. Vmes sem imel neke svoje prijeme - med polčasi ali pred tekmo sem jih poskušal motivirati. Všeč mi je bilo, da sem se ob njih učil.

Ste bili že kdaj prej del športne ekipe?

Ne.

Ste še vedno zagovornik kajenja marihuane? Menite, da bi trava morala biti legalizirana?

Vedno sem si želel, da bi doma imel coffe shop, da bi lahko ljudje kar prišli in pohali, brez frke. Je pa res, da po drugi strani na trenutke pomisliš, da bi bilo mogoče bolje, da bi nehal, ali celo, da sploh ne bi začel.

Zakaj to pomislite?

Zdravstveno ni ravno najbolje. Prej sem ga stalno pohal.

Kadite cigarete?

Kadim. Kadim tobak.

Klasične poharske dileme torej. Po eni strani vam je fino kaditi, po drugi si očitate, da kadite preveč. Kje najti to zlato sredino?

Hm, jaz sem ga kar precej pohal.

Koliko?

Precej, od deset "džolic" do še kaj več na dan. Še zdaj mi paše, vendar poham manj.

Zakaj ste zmanjšali?

Poškodba, pa doktorji. Rekli so, naj pijačo in ostalo opustim. Vsega nisem še čisto opustil, sem pa zmanjšal.

Ste opustili tudi pitje šnopca?

Bom rekel, da sem vmes tudi kakšnega spil, ampak po novem je vseeno vse precej drugače.

Kolikokrat ste v življenju imel srečo, da ste ušli smrti?

Dostikrat sem se izmaknil smrti. Zdi se mi, da je gospodar energij poskrbel zame. Hvala mu.

Ste do neke mere verni?

Vmes sem si začel pripovedovati o gospodarju energij. Tako sem ga imenoval - njega ali pa to.

Ali morate za to, da vam steče pisanje teksta, prestopiti v neki imaginarni svet? Jih pišete hitro, jih popravljate?

Ja in ne. Odvisno od teksta. Se je že zgodilo, da je bilo konec noči, da se je začel dan. Štiri ali pet ur. Nikoli nisem bil fristajler. Da govoriš, kar imaš v tistem trenutku v mislih, da daš te misli ven iz prve in jih ne popravljaš. Sam bolj pišem. In ko pišem tekst, se skušam čim manj obremenjevati s tem, kaj bodo drugi rekli na to, kar sem napisal.

Kdo je prvi trnovski raper?

T-set so bili prvi, toda zasedba je bila na začetku nekoliko drugačna. Večinoma so bili iz Trnovega, eden je bil iz Juge, kasneje so priletele še Koseze.

T-set so pred kratkim izdali plato. Ste na njej?

Pri enemu komadiču. Meni je pri tej plošči glasba in ostalo tako porihtano, kot da bi bilo izdano v Ameriki. Plata je sicer v slovenščini. Ne vem, kaj se je zgodilo.

Je za to kriva slaba promocija?

Mislil sem, da bo ogromno koncertov, ko bo plata izšla.

V kolikšni meri so glasbene podlage v komadih vaše?

Ideje sem dobil predvsem od drugih, denimo iz semplov. Če je vmes kaj takega, kar sem zaigral sam, mi je bilo pa to super vključiti.

Kaj ste največ semplali? Geto Boys?

Semplal sem potem, ko sem spoznal, da vse to izvira iz funka. Takrat, ko so naši letniki izdajali svoje plate. Potrebuješ ritem, štiričetrtinski takt, lahko pa tudi ne, pri rapu je vse mogoče. Semplal sem tako, da sem kupoval razne zgoščenke, od egiptovske glasbe do Bajage.

Koliko zgoščenk imate?

Zbirka je obstala tam, kjer je bila. Zadnje čase zgoščenk ne kupujem več. Imam pa jih tam nekje petsto do šeststo.

Ste pirat? Kradete glasbo s spleta?

Naredil sem en komad, v katerem pravim, da mi ni všeč, če ljudje kopirajo moje plošče.

Prepovedane plošče.

Tako. Osebno mi je všeč, ko kupim ploščo. Vzameš jo v roke, si jo ogledaš, si ogledaš avtorja. Drugače je, kot če zavrtiš zgolj mp3-datoteko. Ta starošolski občutek, ko pregledaš celo ploščo, kaj kje piše, kako živi avtor.

V kateremu disku ste zrasli?

V Palmi.

Res dolgo časa niste posneli plošče. Komade imate, nov material?

Malo sem se izgubil v svojem svetu, čeprav sem še zmeraj pisal o tistem, kar sem čutil. Nisem pa tega izdal.

Imate ves čas menedžerja?

Nikakor. Nehala sva sodelovati.

Zdi se, da je v Sloveniji težko biti uspešen, ker je ogromno nekih ljudi, ki te zabijajo, namesto da bi ti dajali energijo. Kako je vam uspelo plavati v vsem tem?

Poskušal sem delovati tako, kot se počutim, te pa vse skupaj brez dvoma zmede oziroma stalno mede.

Vaše dodatno prekletstvo je, da znate narediti hit, zato se še bolj izpostavljate.

Folk si hit izbere sam. Enim je eno boljše, drugim nekaj drugega. Vedno sem in še vedno hočem povedati predvsem nekaj svojega.

Pri nas scena kot da ne premore kohezivnosti, ki bi dobrim stvarem omogočila, da dobijo mesto, ki si ga zaslužijo.

Na to temo bi odrepal zadnji rap, ki sem ga napisal in se mu reče Fafin Brother System. Takole gre: "Že fotr mi je o tem povedu, da dons u tej naši držav še zdeleč ni use uredu, kupuje se zemlja kot na Bledu, kdo bo kupu? In po legalni poti boš sam sebe zakupu, k mafija je uzad in še ne poznaš pravih ludi ne morš pridt do teh vrat, žvimo u navidezni iluziji, k nam jo prkazujejo u časopisih in na televiziji, zmeden, komu bi verjel, delaš sam za dnar, da lahk bi preživel, padu si v sistem, se počutiš k robot, sprašuješ sam sebe, ne veš, kje je prava pot, prava pot si ti, ampak dons je velik stvari, k ti lahk zamegli oči, zato ker pijavke niso mogle spit našo kri, so se naučil, da bodo nardil dnar v zgodovini, pod usako mizo se valijo buče, nafukat čim več folka, vse okrog dnarja se suče in če dons pogledaš, da dons dnar je kri, nam jo kr pošteno srkajo usi."

Nekaj primerljivega z Levo sceno Ali Ena. Ali nastopate po vzvodih leve scene ali premorete kako svojo sceno, svoje kanale, tako da se lahko levi sceni izognete?

Vedno sem si želel samo eno, in to je neki Klemen rap. In ja, to niti ni nobena scena.

Ste kdaj poslušali Otroke Socializma?

Tudi, vendar si jih nisem preveč razlagal. Šele sedaj se bolj posvečam tovrstnim variantam. Sam sem bolj poslušal September. Oni so mi hudi.

Sprašujem, ker je vaše interpretiranje tekstov prej primerljivo z Bitencom iz Otrok kot pa z Bončino iz Septembra. Oba premoreta to neko robatost in otroškost obenem.

Ja, vendar pa Bitenca ne poznam toliko. Nikdar nisem preveč pel. Če bi že pel, bi rad pel kak blues. Poskusil bi oziroma dobro bi mi bilo peti zato, da bi kdaj zapel po svoje. Tako po svoje, da bi vsi vedeli, da pojem jaz. Od tega, kar sem zapel doslej, mi je kakšna stvar všeč, kaj bi bilo lahko lepše, kaj pa tudi grše.

Glede petja sem dobil občutek, da ste se še najbolj potrudili pri Still love her, se pravi v komadu o Nataši iz Depale vasi. Slišal sem, da je bil to velik komad v Srbiji.

Ne vem, kako velik je bil ta komad v Srbiji. Enkrat sem bil tam. Mislim, da so ljudje ploskali, ker so morali ploskati. Šlo je za nastop v Zrenjaninu.

Legenda sicer govori, da ste tja na povabilo organizatorja res prišli v spremstvu še dveh Trnovčanov, vendar potem niti niste nastopili, ker vas je pogoltnil žur, če se tako izrazim.

Na koncu sem nastopil, je pa res, da najprej niso hoteli, da nastopim.

Zakaj?

Ma, zaradi teh naših trnovskih štorij.

Napili ste se?

Med drugim tudi. Zgodba je itak "konc". Trnovske ninje smo se najprej ustavile v Zagrebu, da vidimo, kaj tam dogaja, kupili smo si tudi nekaj za spit, vinček, se mi zdi, da je bil, se pravi na "izi", saj smo bili vendarle šele na Hrvaškem, no, potem smo pa nadaljevali do Srbije. Na festival. Tam je bila bolj ugledna publika, družine, znane face, umirjena scena. Organizator, ki me je povabil, se je, ko nas je videl, sprva res ustrašil, na koncu pa smo vseeno izvedli program. No, tudi sam, ko sem videl publiko, sem si mislil, da bi raje nastopil v kakem klubu, ne pa pred takšnimi ljudmi.

Kako to, da skoraj niste nastopali v bivših republikah?

Vseeno je to slovenski rap, ki je za njih nekoliko problematičen, sploh če gre za daljše zgodbe, ki jih je treba razumeti.

Zaznati je, da so jim vaša besedila ne glede na jezikovne ovire zanimiva. Mar raperji nimate nekih svojih povezav, kot na primer rokerji?

Nekaj je teh povezav. Ko sem slišal Negrutina, mi je bilo, da bi ga poklical oziroma kar šel do njega in mu povedal, kako super mi je. Tako kot sta mene poklicala Stoka in Nered, ko sta imela nastop v Kranjski Gori, in sta me povabila, da ju obiščem na nastopu. Vendar pa sem potem zabredel po svoje in nisem prišel do tja. Škoda za take dogodivščine.

Ali čutite, da se starate?

Vmes se nisem počutil tako, zadnje čase se pa res. Prvič. Na zadeve poskušam pogledati še z druge strani. Bomo videli, kaj bo. Vedno sem hotel rapati vse življenje, vendar pa zadnje čase niti ne rapam veliko. Ne vem, kako bom pisal v prihodnje. Od nesreče (poškodba glave na zabavi, op.p.), se pravi kakih pet mesecev, nisem napisal nič.

Pa poskušate?

Dobival sem ideje, vendar pa se še nisem lotil. Mogoče si moram priti bolj na jasno sam s seboj, da bom o tem lahko kaj povedal.

Govori se, da Kino Šiška ni prava alternativa in da je preveč polikana scena. Se obremenjujete s tem?

Super mi je, da gre za večji koncert z bendom, kar me pa obenem tudi malce daje. Nekaj tremice je. Vendar pa si moram obenem priznati, da sem si tega pravzaprav od nekdaj želel.

Kdaj in kje se je zgodil vaš zadnji nastop v Ljubljani?

Zadnjič sem Trnovčanu Jerneju, ki piše pesmi, rapal v knjigarni, kjer dela.

Ali še hodite ven, na Metelkovo na primer in podobno?

Ne hodim preveč ven. Izogibam se temu.

Kaj je dober žur?

Dober žur je že samo to, da si zadovoljen sam s seboj. Lahko si zadovoljen s sabo, ker se ne zavedaš, kaj počneš, ali pač nočeš vsega vedeti, lahko pa več razmišljaš in čutiš večjo odgovornost, pa si zadovoljen s tem. V bistvu si na istem.

So vam boljši Big Foot Mama ali Siddharta?

Težko primerjam, ker nobenih ne poslušam doma, ampak bolj po radiu. Če pa že, se bolj povezujem z Big Foot Mama. Bolj jih razumem.

So vam bili Jackass na MTV morda posebej všeč?

Da, bolj ali manj stalno. Resda so si pretežno škodili, sem si pa vedno želel početi podobne stvari.

Vaš oče je bil avtomobilski dirkač. Imate vozniški izpit?

Ne.

Imate morda odpor do avtomobilov?

Niti ne. Še vedno se lahko spomnim, kako sem si želel, če bi imel veliko denarja, da bi imel low riderja, v katerem bi nabijala glasba tako na glas, da bi se že na Viču zaslišalo, da prihajam v Trnovo. Evo, Klemen prihaja. V tem stilu.

Od kdaj poznate občutek "ne imeti se rad"?

Vsi se ves čas lovimo. Vendar je eno govoriti, medtem ko je narediti to, kar govorimo, da smo, težje. Imam občutek, da se oddaljujemo od sebe.

Ali masirate in rapate z enako intenziteto?

Če bi se dalo pri nas živeti od rapa, bi še vedno kdaj koga z veseljem zmasiral.

Ali med rapom in masažo vidite kakršnekoli paralele v kakršnikoli možni abstraktni izpeljavi?

Paralela je že to, da se z rapom poskušaš osvoboditi in dati nekaj iz sebe, in pa v tem, da se poskušaš spremeniti in delovati tako, kot govoriš. Masaža po drugi strani umirja, preko nje prihajaš sam k sebi. S tem, da se zavedaš tega, da ko pomagaš drugim, pomagaš tudi samemu sebi, in obratno, da ko pomagaš sebi, pomagaš tudi drugim. Poskušam odkrivati neko ljubezen do sebe.

V vsakem primeru gre za nagovor človeka, bodisi preko besede ali pač dotika?

Si v neki svoji tišini in se spodbujaš, da bi zaživel tako, kot nisi morda še nikdar.

Se počutite umetnika?

Na trenutke ja, na trenutke ne. Prav zaradi rapa se ne bi ravno počutil umetnika, če mi pa komad rata in če vidim, da ga drugi začutijo, si pa lahko rečem, uf, jaz sem pa umetnik. Najboljše je, če komade odpoješ tako, da so ljudem razumljivi.

V primerjavi z drugimi slovenskimi raperji ste bolj kot na sam stil, ritem oziroma "flow" govorjenja pozorni na to, da se vaše besede razumejo.

Meni so komadi iz samih rim bedni. To so komadi, v katerih človeka gor drži samo "flow". Super mi je, če je človek tudi kaj povedal. Pri rapu je tako, da te človek lahko osvoji s "flowom", lahko pa tudi samo z besedami, da domala zaživiš v besedah, ki jih govori.

Jap, da zna biti že prav zoprno?

Ja, neke vrste hipnoza se zgodi.

Ta intervju bodo brali zelo raznovrstni ljudje. Kaj, menite, da si neki povprečen Slovenec misli, ko sliši besedo rap?

Pomislijo na kolačke, ki jih še nikoli niso jedli.

Precej abstrakten odgovor.

To sem najprej pomislil.

Kakšen bo naslov nove plošče?

Ne vem še. Tudi Trnow stajl se je spomnil Turk.

Iztok Turk?

Ja, producent moje plošče.

Vidite, nisem vedel, ampak čudovito, ker je Iztok pač tudi kitarist Otrok Socializma in je krog nekako logičen.

Pa v čem sem podoben Otrokom?

V tej iskreno robati interpretaciji, favoriziranju teksta na račun glasbe. V tem, da ste ves čas malce posmehljivi do petja, imam občutek.

Da nekaj pojem, pa nočem ravno zapeti? Hja, nisem ravno strokovnjak za refrene oziroma za petje, mi je pa všeč, če se mi kdaj uspe poistovetiti z noto. Če mi uspe najti svojo noto.

Zaradi česa vam je bil rap v osnovi privlačen?

Zaradi izpovedovanja zgodb.