Že nekaj let velja, da je vsakemu učencu devetega razreda na voljo več kot eno vpisno mesto v srednji šoli. Tako je bilo letos za 18.014 devetošolcev na voljo 25.084 vpisnih mest na srednjih šolah. Letos so na ministrstvu za šolstvo in šport za programe srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja razpisali več kot tretjino vseh vpisnih mest, za gimnazijske programe pa nekoliko manj kot tretjino vseh vpisnih mest na srednjih šolah. Več kot 27 odstotkov vpisnih mest je na programih srednjega poklicnega izobraževanja, ki traja tri leta, dva odstotka pa na programih nižjega poklicnega izobraževanja, ki traja dve leti.

Vpisni postopek za letos še ni zaključen, statistični podatki za lani pa kažejo, da se je nekaj več kot dva odstotka devetošolcev vpisalo v programe nižjega poklicnega izobraževanja, medtem ko med vsemi 76.000 dijaki delež vseh vpisanih v programe nižjega poklicnega izobraževanja dosega približno odstotek. Nekaj več kot dvajset odstotkov devetošolcev se je vpisalo na triletne programe, delež vseh dijakov, ki se šolajo po teh programih, pa dosega slabih 16 odstotkov. Skoraj 39 odstotkov dijakov se je vpisalo na programe srednjega tehniškega in poklicnega izobraževanja in enak odstotek na gimnazije, te je izbralo 8150 dijakov, pri čemer je odstotek vseh gimnazijcev za nekaj odstotkov večji in znaša skoraj 43 odstotkov.

Kot kažejo podatki pristojnega ministrstva, je bila situacija pred dobrim desetletjem nekoliko drugačna. Število osmošolcev, ki so vstopali v srednje šole, je bilo bistveno večje kot danes, in sicer je ob začetku šolskega leta 1998/99 v prve letnike srednjih šol vstopilo dobrih 30.500 dijakov, kar je 9200 več kot danes, vseh dijakov na srednjih šolah pa je bilo 100.105.

Več kot pet odstotkov oziroma 1500 osmošolcev se je vpisalo na dveletne srednješolske programe, tretjina ali 10.500 se jih je vpisalo na triletne srednješolske poklicne programe, dobrih tisoč manj na programe srednjega tehniškega in strokovnega izobraževanja in podoben odstotek na gimnazije. Ob tem naj povemo, da je bil delež tistih, ki so hodili na tehniške in strokovne srednje šole, daleč najvišji - obiskovalo jih je kar 36 odstotkov dijakov, gimnazije pa dobrih 27 odstotkov.

Podobno kot na srednjih šolah je tudi na fakultetah. Za vsakega dijaka zaključnega letnika je razpisano več kot eno vpisno mesto na fakulteti. Letos je srednjo šolo zaključilo 18.258 dijakov, ki so se lahko vpisali na 30.189 razpisanih mest na javnih in zasebnih fakultetah. Ob tem je treba še upoštevati, da šolanja ne nadaljujejo vsi dijaki. Po podatkih vpisno prijavne službe Univerze v Ljubljani je prijavnico na fakulteto poslalo približno 85 odstotkov dijakov, lani slabih 83 odstotkov. Zanimiv je tudi podatek, da skoraj 65 odstotkov dijakov, ki se odločijo za nadaljevanje šolanja, izbere četrtino najbolj priljubljenih programov na fakultetah, to so programi na filozofski, ekonomski, pedagoški fakulteti in fakulteti za družbene vede. Kljub navalu na posamezne programe se prva želja o izboru fakultete uresniči štirim petinam slovenskih dijakov, od tega trem petinam v prvem vpisnem roku.

V minulih dneh pa šole niso začeli le šestletniki in petnajstletniki, temveč tudi odrasli, ki so predčasno zapustili osnovnošolske klopi. Takih je sicer manj kot 0,6 odstotka vseh, saj podatki iz minulih let kažejo, da približno 99,4 odstotka učencev uspešno in v celoti zaključi osnovnošolsko izobraževanje. Odraslih, ki so se naknadno ponovno vključili v program osnovne šole na 26 organizacijah za izobraževanje odraslih, je bilo po zadnjih dostopnih podatkih statističnega urada iz leta 2008 1528, kar je dobrih šeststo manj kot leta 2000. Število odraslih, ki se kasneje ponovno vključijo v osnovnošolsko izobraževanje, sicer že od leta 2000 upada. Največ se jih v šolske klopi vrne pri starosti od 20 do 24 let, teh je bilo leta 2008 kar 279, medtem ko je bilo takih, ki so se v osnovno šolo vrnili po 50. letu, le 19.