WikiLeaks je depeše objavil brez redakcijskih posegov, s čimer je spletna stran zagrozila v četrtek. ZDA in organizacije za človekove pravice so posvarile, da bi objava depeš brez redakcijskih posegov, v katerih so zapisana imena oseb, ki so v zaupnosti govorila z ameriškimi diplomati, ogrozila življenja teh "virov". AFP ob tem še poroča, da odziva WikiLeaksa kljub večkratnih poskusom še niso dobili.

Celotni arhiv si lahko ogledate tukaj.

Medijski partnerji WikiLeksa so obsodili odločitev spletne strani, da depeše objavi brez redakcijskih posegov, za kar se je po njihovem mnenju odločil ustanovitelj strani Julian Assange sam. "Obžalujemo odločitev WikiLeaksa, da objavi nepregledane depeše State Departmenta, kar bi lahko ogrozilo vire," so v skupni izjavi zapisali časniki Guardian, New York Times, Der Spiegel in El Pais.

Kot so poudarili, je bilo njihovo dosedanje sodelovanje z WikiLeaksom na jasni osnovi, da bodo objavili le depeše, ki so bile predmet temeljitega urejanja in postopka čiščenja. Še naprej zagovarjajo objavljanje depeš z redakcijskimi posegi, nasprotujejo pa nepotrebni objavi popolnih podatkov in ga skupaj obsojajo, poroča AFP.

Slovenija omenjena v 2524 depešah

Po hitrem iskanju je moč najti 2524 depeš, v katerih je zapisana beseda Slovenija, z ameriškega veleposlaništva v Ljubljani pa je objavljenih 836 depeš, ki so nastale v obdobju od 13. januarja 2004 do 25. februarja 2010.

Ena od teh depeš z datumom 3. september 2009 se nanaša na morebiten sprejem zapornika iz taborišča za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi. Kot je razvidno iz depeše, je namestnik pomočnika ameriškega sekretarja za jugovzhodno Evropo Stuart Jones v zasebnem srečanju premier Borutu Pahorju zastavil vprašanje, ali bi bila Slovenija sprejeta enega ali dva Ujgura iz ameriškega taborišča za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi.

Depeše z ljubljanskega veleposlaništva.

Pahor je zavrnil takojšen odgovor in vztrajal pri stališču, da mora najprej razrešiti spor o meji s Hrvaško, preden bi se obrnil na parlament s še eno težko "nalogo". Kot je še razvidno iz depeše, je Pahor ob tem dejal, da vidi sedaj okno priložnosti za rešitev spora o meji in meni, da si ne more privoščiti, da bi imel na svoji mizi še eno sporno temo, dokler ne bo dosežen dogovor ali zaprto okno, kar pa je najverjetneje stvar tednov.

Jones je Pahorju tudi ponudil, da bi se posebni odposlanec Dan Fried srečal s slovenskimi uradniki, a je Pahor imel pomisleke glede na okoliščine. V zabeležki je še zapisano, da je Pahor, ko so ga vprašali glede zapornikov prebledel in vprašal: Želite odgovor sedaj?, Jones pa je odgovoril, da je za Slovenijo pomembno, da reče da, ne pa da to stori nemudoma.

Pahor za pomoč zaprosil ameriškega odpravnika

Depeša z datumom 5. oktober 2009 pa razkriva, da je Pahor ameriškega odpravnika poslov Brada Fredna zaprosil za takojšno pomoč ZDA pri sklenitvi arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. Pahor je ob tem opozoril, da Slovenija ne more pristati na nobeno spremembo Rehnovega predloga 15. junija, nova slovenska blokada hrvaškega približevanja EU pa je mogoča, če bo sporazum spodletel.

Pahor je tako na Washington naslovil prošnjo za takojšno pomoč, da bi obe strani kakor hitro je mogoče dosegli in podpisali omenjeni sporazum ter da Washington izkoristi svoj vpliv in prepriča Zagreb, da čimprej podpiše sporazum.

"Živahnemu, a vidno utrujenemu" Pahorju je nato odpravnik poslov dejal, da Washington ceni njegovo politično tveganje, ki ga je storil, da bi našel sprejemljivo rešitev tega vprašanja. Obljubil je, da bo Pahorjevo sporočilo prenesel Washingtonu in predlagal, da se je potrebno še obrniti na Švede, ki so takrat predsedovali EU. Odpravnik poslov je med drugim še zapisal, da bodo Američani tesno sodelovali tudi z Janezom Janšo, da bi ga prepričali, da opusti kritike arbitražnega sporazuma.

"Takšni klici so redka dobrina"

Če bo arbitražni sporazum podpisan, bo to poklon političnemu pogumu Pahorja in hrvaške premierke Jadranke Kosor, pa piše v depeši ameriškega veleposlaništva v Ljubljani, ki je Washingtonu predlagalo, naj razmisli o klicu obema premierjema na najvišji ravni, pri čemer bi bilo idealno, če bi bil to predsednik Barack Obama. V danes objavljeni depeši iz 9. septembra 2009 piše, da se na veleposlaništvu zavedajo, da so takšni klici redka dobrina, vendar pa verjamejo, da bi klic predsednika Obame pomenil odločilno podporo, ki jo potrebuje Pahor, da spravi sporazum skozi parlament in prepreči nasprotnikom, da bi zahtevali referendum o sporazumu.

Pahor je 9. septembra odpravnika poslov na ameriškem veleposlaništvu Bradleya Fredna na srečanju na štiri oči obvestil, da sta s Kosorjevo dosegla dogovor o mejnem sporu in deblokadi hrvaških pogajanj z EU. To je bilo dva dni pred srečanjem Pahor-Kosor v Ljubljani, ko sta tudi objavila novico o dogovoru. Pahor je na srečanju napovedal, da se bo naslednji dan srečal z Janšo, da bi ga seznanil s sporazumom in ga prosil za podporo. Pahor sporazum vidi kot zmago za obe strani in ga tako namerava tudi predstaviti v kampanji za ratifikacijo, vendar je poudaril, da potrebuje podporo Janše.

Freden je Pahorju dejal, da je že prosil za srečanje z Janšo, s katerim bi govoril o tem in drugih zunanjepolitičnih prioritetah, in da bo izrazil "našo nedvoumno podporo sporazumu". Freden je napovedal, da bo Janši tudi sporočil, da bi bile ZDA zelo zaskrbljene, če bi "odgovorna opozicija" spolitizirala to vprašanje. Pahor je ob zaključku srečanja prosil za močno javno podporo ZDA in EU. "Obe strani bosta potrebovali močno mednarodno podporo, da bi prepričali skeptično javnost", da je sporazum dejansko zmagovalna rešitev za obe strani, Pahorjeve besede navaja depeša.

Razkrita vsebina pogovorov med Frednom in Türkom

Depeša z 21. avgusta 2009 pa razkriva vsebino srečanja Fredna s svetovalcem predsednika Danila Türka za zunanjo politiko Dušanom Snojem in pravnim svetovalcem Erikom Kerševanom. Govora je bilo predvsem o drugem predlogu takratnega evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za rešitev slovensko-hrvaškega spora o meji z 12. junija 2009.

Pri tem je Fredna predvsem zanimalo, ali Rehnov predlog morda ne določa morske meje že vnaprej v korist Slovenije. Kerševan mu je zatrdil da ne, strinjal pa se je hipotetično z vstavitvijo besedila v sporazum, da nobena referenca v sporazumu vnaprej ne določa ali preprečuje možnosti slovenske morske meje z mednarodnimi vodami. "Hrvaška je tista, je dejal Kerševan, ki želi spremeniti t.i. klavzulo 'junction' (stik), da bi vnaprej preprečila to možnost," je zapisal Freden.

Freden je sogovornika vprašal, ali bi Slovenija ratificirala pristopno pogodbo Hrvaške z EU, če odločitev arbitraže ne bi bila v korist Slovenije. Oba sta izrazila trdno prepričanje, da mora biti arbitraža zavezujoča in da bi Slovenija morala upoštevati njen izid. "Slovenci so legalisti; ko se bosta strani dogovorili za arbitražo, to ne bo več politično, temveč pravno vprašanje," Snojeve beseda navaja depeša.