V enem najboljših in najbolj izenačenih finalnih obračunov na velikih tekmovanjih v tej disciplini je bila druga Čehinja Barbora Športakova (71,58 m), svetovna rekorderka in olimpijska zmagovalka, tretja pa Južnoafričanka Sunette Viljoen z afriškim rekordom (68,38 m).
"Zadovoljna sem s sedmim mestom, pričakovala pa sem, da bom dosegla nekaj boljše daljave. Mogoče je bila želja prevelika in se nisem mogla zbrati, kot je bilo potrebno za tako izredno tekmo," je dejala Ratejeva, ki je izboljšala najboljšo slovensko uvrstitev v metu kopja na dosedanjih SP, deveto mesto Renate Strašek iz Göteborga leta 1995, in se skupno izenačila na sedmem mestu. Ni ji veliko manjkalo, da bi se od tekmovanja poslovila že po tretji seriji. Najprej so prekinili njene priprave za zalet zaradi podelitve kolajn v skoku v višino, nato pa je morala še prekiniti svoj zalet tik pred izmetom in ji je za odločilni poskus preostalo le 18 sekund.
"Teh sekund nisem videla, osredotočila sem se le na ponovitev. Tretja serija je odločala. Šla sem na vse ali nič. Ustavila sem se pri prvem zaletu, ker je bil slabo namerjen, v drugem pa mi je uspelo in sem si pridobila še tri mete med najboljšo osmerico, ki je nadaljevala tekmovanje. Trener Andrej Hajnšek mi je prepustil ta met, dejal je, naj ga naredim po svoje. Potem sem se borila do konca, toda konkurenca je bila danes izjemna," je pojasnil Ratejeva.
Slovenski rekord (67,16 m), ki ga je dosegla 15. maja 2010 v Dohi in s katerim je sedaj 11. po izidih vseh časov, ne bi zadoščal za odličje, saj je bil v izredni tekmi ogrožen tudi svetovni rekord (72,28 m), ki ga je Špotakova dosegla 13. septembra 2008 v Stuttgartu. Že v prvi seriji je Špotakova z 68,80 napovedala boj za zlato. Abakumova je že v drugi seriji z 71,25 m prevzela vodstvo in presegla tudi izid sezone Špotakove (69,45 m). Peta serija je postregla s prevzemom vodstva Špotakove, ki se je s svojimi reprezentančnimi kolegi veselila 71,58 m. Prva pa je bila le slabi dve minuti, saj jo je Abakumova takoj prehitela z izidom za večne lestvice (71,99 m). Zadnja serija na vrhu ni prinesla sprememb in Čehinji ni uspelo Rusinji odvzeti zlata, tako kot ji je na OI v Pekingu.
Tridesetletna slovenska rekorderka je v Daeguju nastopila na petem velikem članskem tekmovanju; 37. mesto je zasedla na olimpijskih igrah v Pekingu 2008, 21. mesto na EP v Göteborgu leta 2006, leta 2009 pa je bila prvič v finalu; v Berlinu je bila na SP na 11. mestu. Lani je na bila sedma na evropskem prvenstvu v Barceloni, kjer se zaradi infekcije in oteklega gležnja, posledica žulja zaradi nove obutve, ni mogla vplesti v boj za odličja, ki ga je sama napovedala. Tokrat je bila v povsem drugačnem položaju, saj si bremena zmagovalnih stopničk ni naložila, čeprav je na prvenstvo prišla kot peta najboljša na svetu v tej sezoni; 65,89 m je vrgla 29. maja v Slovenski Bistrici.
Ratejeva se je v četrtkovih kvalifikacijah zanesljivo uvrstila v finale ter je z 61,58 m s prvim metom presegla kvalifikacijsko dolžino za finale (61,00 m). Skupno je bil to sedmi izid. Daleč najboljša je bila Christina Obergföll, dvakratna svetovna podprvakinja, ki je leta 2008 v Pekingu z bronom osvojila edino nemško atletsko olimpijsko medaljo (68,76 m). V finalu je Nemka obstala na nehvaležnem četrtem mestu (65,24 m), mesto za njo je bila njena rojakinja in evropska podprvakinja Katharina Molitor (64,32 m), pred Ratejevo pa je bila še Avstralka Kimberley Mickle (61,96 m).
"Že letos bi se lahko še bolj približala najboljšim, vendar mi je pred SP ostalo le šest, sedem tednov za priprave. Zato tehnično slabo mečem. Telesno sem dobro pripravljena, na takih tekmah pa se prej pokažejo slabe kot dobre strani. Prihodnje leto je olimpijsko. Tudi sama si želim metati 70 m, kolikor je bilo potrebo za najvišja mesta. Manjka mi še veliko treninga, vendar pa je sedaj, ko sem bila sredi tako zanimive tekme, izziv še večji," je pojasnila Ratejeva.
Ratejevi v tej sezoni ni šlo po načrtih, čeprav je leto dobro začela. Na zimskem državnem prvenstvu v Celju je že 5. marca kljub temperaturam pod lediščem z 61,51 m presegla 60 m. Zaradi bolečin v hrbtu ni nastopila 8. maja v domačem Šentjurju, svoj uvodni nastop v poletni sezoni je tako imela na drugem mitingu diamantne lige 26. maja v Rimu, kjer je bila peta (60,84 m). V Slovenski Bistrici je bila nato najboljša letos.
Nezadovoljna je bila s petim mestom in 58,88 m 31. maja v Ostravi, 4. junija pa je bila na diamantni ligi v ameriškem mestu Eugene četrta (61,16 m). V Izmirju je 18. junija dosegla prvo slovensko zmago v zadnjih dveh letih na ekipnem evropskem prvenstvu (61,53 m). Nato je morala 23. junija na manjšo operacijo. Po njej se je 27. julija na prvi tekmi po premoru z 59,19 m približala 60-metrski oznaki. Pred SP je zadnjič nastopila 7. avgusta in na odprtem prvenstvu Slovenije z 62,33 metra potrdila dobro formo.
