Raziskave, v katerih je sodelovalo skoraj 10.000 gasilcev, namreč kažejo, da so možnosti, da dobijo raka, pri tistih, ki so pomagali gasiti ogenj, ki je zajel porušena newyorška dvojčka 11. septembra 2001, kar za 19 odstotkov večje kot pri njihovih kolegih, ki takrat niso bili v bližini WTC.

Slabšega zdravja od svojih kolegov so tudi reševalci, ki so 11. septembra pod ruševinami pomagali iskati preživele, razkriva poročilo, ki ga je ob 10. obletnici napadov v septembrski številki objavila zdravstvena revija The Lancet.

"Dogodki tistega dne so spremenili zgodovinske tirnice Amerike in sveta. Imeli so - in še vedno imajo - resne posledice za zdravje," je ugotovitve znanstvenikov v uvodniku povzel The Lancet.

Raziskovalci so ugotovili, da je 28 odstotkov od 27.000 oseb, ki so sodelovale v reševalnih akcijah po napadih 11. septembra, po letu 2001 zbolelo za astmo, 42 odstotkov jih trpi za obolenji sinusov, 39 odstotkov pa za kronično zgago.

Objavljeni podatki tudi razkrivajo, da je 28 odstotkov reševalcev žrtev napadov teroristične skupine Al Kaida na WTC imelo težave z depresijo, 32 odstotkov s posttravmatskim stresom, 21 odstotkov pa jih je trpelo za napadi panike, še razkriva The Lancet, na katerega se sklicuje AFP.

Rezultati tako kažejo, da napadi 11. septembra niso prizanesli niti fizičnemu niti psihičnemu zdravju preživelih, gasilcev in reševalnih ekip. Po drugi strani njihove težave ne vplivajo na življenjsko dobo, ki je celo nekoliko višja od povprečne življenjske dobe prebivalcev New Yorka, še ugotavljajo znanstveniki.

To nenavadno odstopanje pa znanstveniki pripisujejo dejstvu, da so v raziskavah sodelovali zaposleni ljudje, ki so navadno boljšega zdravja od brezposelnih, še poroča AFP.