Ko je na trenerski tribuni na stadionu, ki leži na jugovzhodnem delu rojstnega mesta Samsung, vladala izjemno dobra klima, jo je slabih pet minut pred začetkom kvalifikacij porušil trener Andrej Hajnšek. S sokolskim očesom je namreč opazil, da je eden od snemalcev povozil znake, ki si jih atletinje postavijo pri meritvi zaleta. Če Hajnšek tega ne bi videl, bi lahko prišlo do neljube panike, ki k sreči ni bila potrebna. Zaradi časovne stiske je slovenska rekorderka meta kopja približno označila začetek zaleta in se odločno ter uspešno podala v boj.
"Še dobro, da je neljubi dogodek opazil trener, saj tega nisem videla. Snemalec je približno postavil značke nazaj, a so bila kar velika odstopanja. Če ne bi še enkrat izmerila zaleta, bi bilo lahko zelo neprijetno. Zaradi tega nisem bila pretirano nervozna. Prej bi rekla, da mi je dalo dodatno spodbudo," je zaplet pojasnila Martina Ratej.
"Izpolnila sem tiho željo, da se s prvim metom uvrstim v finale. Želela sem se čim prej umakniti izjemni vročini in sopari. To mi je uspelo in sem izjemno zadovoljna," je po prvi seriji metalk, po kateri tekmovalke z normo odpeljejo proti izhodu iz stadiona, pripovedovala Konjičanka. "Tehnično mi ni uspel dober met, a bi znal bolje na to odgovoriti trener. Po drugi strani mi je to lahko le spodbuda, da sem dobro pripravljena."
Štajerka se je na tretji veliki tekmi zapored uvrstila v finale meta kopja. Po SP v Berlinu 2009 in EP v Barceloni 2010. Po spodletelem poskusu na olimpijskih igrah v Pekingu je v Daeguju pokazala, da je lahko uspešna tudi na azijskem koncu. "Danes bo nova tekma, precej pomembnejša od današnje. Upam na vse najboljše. Moja želja je, da bi bila boljša kot lani v Barceloni (zasedla je sedmo mesto - op. p.). Kakšne bodo daljave, težko napovem, upam, da čim daljše. Upam, da bom unovčila izkušnje s prejšnjih prvenstev. Po drugi strani se zavedam, da v finalu svetovnega prvenstva ni časa za eksperimentiranje. Vse mete moram izvesti na polno," je pred današnjim finalom napovedala metalka Šentjurja.
