Gabrijelčič in bovški župan Danijel Krivec sta sicer opozorila, da male hidroelektrarne nimajo večjih vplivov na okolje, poleg pridobivanja električne energije so koristne tudi v druge namene.

Kot je dejal direktor Soških elektrarn, imajo vsi njihovi objekti več funkcij in tako ali drugače koristijo tudi tamkajšnjim prebivalcem. Zajetja hidroelektrarn so tako tudi zajetja pitne vode, učinkovita protipoplavna zaščita območja, objekti za športne in rekreativne dejavnosti ali primerne gospodarske panoge, kot je na primer ribogojništvo.

Bolj kot obletnici sta se Gabrijelčič in Krivec osredotočila na načrte, ki jih ima družba Soške elektrarne na področju malih hidroelektrarn v Posočju. Gabrijelčič je poudaril, da so vse elektrarne zgrajene na pritokih reke Soče v njenem zgornjem delu in tako naj bi bilo tudi v prihodnje.

Najdlje naj bi bili z idejnimi načrti za postavitev nove male hidroelektrarne na reki Učji. Vendar pa so vse predlagane investicije Soških elektrarn izpadle iz predloga nacionalnega energetskega programa, zato v družbi upajo, da bodo uspeli s svojimi dopolnitvami predloga.

Predlog nacionalnega energetskega programa se je pri pripravi oprl na obstoječi zakon o reki Soči, ki pa je po besedah Krivca že zastarel in na nekaterih področjih neprimeren. Tako na primer dopušča gradnjo velike hidroelektrarne pri Kobaridu, ki ji vsi nasprotujejo, nerazumljivo pa prepoveduje gradnjo malih hidroelektrarn na pritokih reke Soče.

Družba Soške elektrarne želi v prihodnje postaviti nekaj manjših hidroelektrarn tudi na drugih pritokih Soče, na Idrijci, Bači in drugih, vendar bo vse odvisno od spremembe zakona o reki Soči in nacionalnega energetskega programa. "Seveda pa bodo imeli zadnjo besedo lokalni prebivalci, saj želimo, da so vsi naši projekti sprejeti," je še poudaril Gabrijelčič.

Hidroelektrarna Možnica, prva mala hidroelektrarna na pritokih Soče, je bila zgrajena na reki Koritnici nad zaselkom Možnica za potrebe rudnika svinca v Rablju. Z rudnikom, ki je potreboval elektriko predvsem za pogon strojev in vleko, je bila povezana po 6 kV kablu, speljanem skozi predor pod planinama Ruševa in Predelska glava. Med prvo svetovno vojno je poganjala tudi tovorno žičnico, s katero so Avstrijci oskrbovali svoje položaje na Rombonu.

Leta 2000 je bila po zemeljskem plazu v Logu pod Mangartom popolnoma zasuta, vendar so jo lastniki popolnoma obnovili in danes ponovno proizvaja 2300 MWh električne energije na leto.