Predsednik DZ v odstopu ocenjuje, da je Slovenija trenutno pred političnimi neznankami, vse pa bodo razrešene še septembra, ob glasovanju o zaupnici vladi premiera Boruta Pahorja. Če bo Pahor zaupnico dobil, bo vlada najverjetneje ostala do konca mandata, sicer pa so predčasne volitve predvidoma v decembru neizbežne.

Gantar je bil sicer, kot je dejal na današnji novinarski konferenci, še pred 14 dnevi prepričan, da bo Pahor zaupnico dobil, sedaj pa ni več tako prepričan. "Z vsakim dnem odlašanja možnost, da bi dobil zaupnico, pada," meni Gantar, ki ocenjuje, da bodo ob zaupnico odločili tisti poslanci, ki ne bodo glasovali.

Tudi v primeru izglasovane zaupnice velikih strukturnih reform, ki bi šle skozi parlament, ni pričakovati, zato bi bile predčasne volitve po njegovem mnenju bolj smiselne. Ob tem pa opozarja, da bodo volitve na novo premešale karte, pri čemer "obeti niso najboljši".

Temeljno politično sporočilo njegovega odstopa je, da morajo neka pravila igre veljati enako za vse, je poudaril Gantar. Če je stranka, ki ji pripada, izstopila iz koalicije, v koalicijski pogodbi pa je zapisano, da funkcija predsednika DZ pripada stranki Zares, je njegov odstop normalen, je prepričan Gantar, ki dodaja, da je treba biti dosleden.

Kot pravi, je bila njegova edina skrb, da njegov odstop ne bi pripeljal do krize vladanja, zato je z odstopom počakal, dokler koalicija ni našla kandidata za njegovega naslednika, ki je izvoljiv. Poslanec LDS Ljubo Germič je po njegovi oceni takšen kandidat, zato pričakuje, da bo tudi izvoljen.

Mandat, v katerem je vodil parlament, je bil po Gantarjevi oceni nenavaden in razmeroma težak. Kot pravi, so ga zaznamovali predvsem spori v koaliciji in močna opozicija. Pri tem opozarja, da opozicije ne gre enačiti le s SDS. SLS je namreč svoje delo opravljala korektno in je bila vsebinsko močna opozicija, medtem ko je SDS po njegovi oceni vzela parlament kot torišče političnega in ideološkega boja v Sloveniji. V tem se ji je bolj ali manj pridružila tudi SNS, še dodaja Gantar.

Seje državnega zbora so bile po njegovi oceni bučne. Ker sam ni želel omejevati razprave, je bila na sejah včasih izrečena tudi kakšna beseda, ki ne bi smela biti izrečena, zato je bil DZ upravičeno deležen očitkov o nestrpnosti in sovražnem govoru, ocenjuje Gantar.

V tem mandatu so se tudi nekatere stvari zgodile prvič v zgodovini slovenskega parlamentarizma. Tako se je po njegovih besedah prvič zgodilo, da je poslanska skupina pogojevala podporo predlogu z neko povsem tretjo zadevo, prvič se je zgodila aretacija in nato pravnomočna obsodba poslanca, zgodil pa se je tudi napad na parlament. "Živeli smo leta burnega življenja," je še ocenil.

Na Gantarjeve izjave se je že odzval vodja poslanske skupine (PS) SDS Jože Tanko. Ob tem, ko se je "obregnil ob SDS", je Gantar "gladko zamolčal, koliko energije je skupaj z glasovalnim strojem vladajoče koalicije vložil najprej v preprečitev, potem pa še v zavrnitev številnih predlogov protikriznih in drugih ukrepov, ki jih je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina SDS", je v sporočilu za javnost zapisal Tanko.

Gantar je po Tankovih besedah tudi pozabil, da sta se koalicija in politična skupina, ki ji sam pripada, v tem mandatu ukvarjali predvsem z imenovanjem "pravih" ljudi na "prava" mesta. Gospodarske težave in težave javnih financ pa so med drugim reševali predvsem z neučinkovitimi dokapitalizacijami pregorelih družb, z zviševanjem davkov, rezanjem socialnih pravic, s prirejenimi razpisi in prekomernim zadolževanjem države, navaja Tanko.