Besedilo in slike: Metod Močnik

"Tone Fornezzi - Tof je pač tak, da rad stvari postavi tudi na glavo. Njegova zamisel je bil triatlon s kajakom. Prijelo se je in na srečo obdržalo," se je v soboto v Bohinju začetkov edinstvenega triatlona na sončni bohinjski strani Alp, Triatlona jeklenih, spominjal Alojz Hvala. Tiste dni ob rojstvu avgusta 1984 je bil na istem mestu ustoličen kot prvi predsednik Triatlonske zveze Slovenije. Na 25. "jeklenih", kot je prireditev dobila ljudsko ime, je v soboto znova sodeloval, s štafeto, v kajaku.

Ob rojstvu je bila široka debata o zdravstvenem tveganju preizkušnje meja človeške zmogljivosti, sedaj je to izziv za pogumne garače. "Ko se je začelo, leta 1984, je bil Triatlon jeklenih pravi bum. Seveda me je zamikalo," je o spominih iz avgustovskih dni pred 27 leti spregovoril Franci Teraž, legenda gorskega teka. "Tedaj sem bil na vrhuncu svoje moči. Vendar se vadbi v kajaku nisem veliko posvetil, za najboljšimi sem zaostal 15 minut, zato Lojzeta Oblaka in Janeza Reberšaka do Vodnikovega doma nisem zmogel ujeti. To je bilo tedaj zame kar veliko razočaranje. Triatlon zahteva veliko vadbe vseh treh zvrsti, sedaj še posebno. Je pa lepo, da se je ta zares lepa prireditev ohranila. S posamezniki in štafetami, da je za vse," je med vračanjem s planin razmišljal gorski tekač iz Mojstrane.

Še vedno velika zanimivost

V vaseh na prisojni strani Očaka so jekleni dobili ugled največje športne prireditve v letu. Vse je in ostane v Bohinju. Celo zmage. Za najbolj vzdržljive je Triatlon jeklenih edinstvena preizkušnja v Sloveniji - in še daleč okoli - izpeljana v idiličnem okolju Triglavskega narodnega parka. Po 27 letih še vedno ne izgublja svoje privlačnosti v domala osnovni edinstveni obliki, ki ji daleč okoli ni enake. Da je v izzivu jeklenih zares skrito nekaj več, dokazuje primerjava udeležb s preostalimi prireditvami. Z več kot 120 udeleženci na originalni jekleni različici in še stoterico s štafeto prireditev preseže večino drugih tekmovanj v teh treh panogah v Sloveniji.

"Jekleni so zares jekleni, v več pogledih," pravi Teja Lapanja, zmagovalka 25. izvedbe ter še dveh prej. V triatlon jo je vpeljal oče Pio. Tudi sicer se tovrstni triatlon, ki tudi v Sloveniji nima podobne različice, širi zaradi izziva prek družinskih, prijateljskih, krajevnih, klubskih vezi. "Mnogi, tudi tisti, ki so športno aktivni, imajo še vedno predsodke. Da sem nora, ekstremistka. Vendar je to zame užitek. Motiv za poletni čas, da sem aktivna. Jekleni niso samo za profije," pravi jeklena Teja, ki ni nikoli nastopila v dobi enajstkratne zmagovalke Nataše Nakrst.

"Jeklenih se lahko udeleži vsak, ki je bolj aktiven. Da sedi na kolesu, teče in se loti kajaka. Zmagati pa ne more vsak," je zatrdil Marjan Zupančič, ki se je v soboto še sedmič vpisal med zmagovalce. Na njem je v vseh izvedbah skupaj le šest imen. Prvih pet je zaznamoval Lojze Oblak. Potem je prišla doba Jožeta Roglja. Prav tako je nabral pet zvezdic, a s presledki, ko sta mu v zelje že skakala Marjan Zupančič (prvič je zmagal že leta 1994), nekdanji smučarski tekač, in biatlonec Marko Dolenc. Pred devetimi leti je prvo od štirih zmag vpisal tudi že Janez Marič ter vmes dve Zdravko Mitrič, nekdanji Zupančičev sodelavec.

Med četverico so bili kar trije občani Bohinja. Prav biatlonec, olimpijec, zmagovalec tekme svetovnega pokala, prvak tudi v smučarskem teku Janez Marič je v zadnjih desetih letih jeklenim naredil poseben sloves. Velja za športnika z najboljšim "motorjem" med zimskimi športniki.

Tudi bolj nazorska časovna predstava ima za širše množice obiskovalcev Bohinja in romarjev na Triglav svojo draž. V kajakaškem delu, kjer je član štafete, kajakaški reprezentant Jošt Zakrajšek, časovno mejo povsem približal 30 minutam, se za jeklene z Zupančičem pomika proti 35 minutam. S kolesom od jezera do najvišje ležeče ceste pod planino Konjščica na Pokljuki Marič prevozi v 50 minutah. Teka čez najvišjo točko Studorski preval je potem za nekaj minut več. Za tiste z najboljšim motorjem. Samo planinska pot, na kateri poteka zadnja tretjina, je markirana po planinskih tablicah s tremi urami. Skupni čas dve uri, dvajset minut in 16 sekund je za navadne zemljane nepredstavljivo. To je v soboto dosegel peresno lahki Marjan Zupančič. S kajakom ali kolesom vred ima 60 kilogramov.

Kralj je Korl

"Je kralj gora planinski orel, je kralj triatlona bohinjski Korl," so bili verzi v čast nekdanjemu glavnemu organizatorju Karlu Medveščku, ki jih je pred leti spesnil udeleženec triatlona dramski igralec Boris Jug. Organizacijsko je to izredno zahteven zalogaj, tako da gre čast tudi prirediteljem. Praktično tri discipline hkrati, razpotegnjene skoraj čez pol Triglavskega narodnega parka. "Ni šala spraviti skupaj skoraj 180 čolnov na jezeru hkrati," pristavlja Stane Klemenc, gonilna sila Kajakaškega kluba Bohinj, ki narekuje izredno strm trend izboljševanja ravni veslanja v kajaku. "Sedaj je na jezeru že pol izredno hitrih čolnov, pred leti so bili redki. Vse to tudi zaradi jeklenih," pristavlja Klemenc. Tudi pri kolesarskem delu se je izkazalo za zelo posrečeno, ko so pred desetletjem v času organizacijske dobe Karla Medveščka organizacijsko zapleteno različico s cestnim kolesom zaradi cestnih zapor zamenjali z gorsko kolesarsko po bližnjicah čez vasi Stara Fužina, Studor, Srednja vas na planino Uskovnica. Letos je bilo, glede na status krovne organizacije prireditve Turizem Bohinj, nemara najlažje, vsaj glede administracije. "Sodelovalo je osem društev, s skoraj 90 ljudmi. Se pa med ljudmi čuti neverjetno pripravljenost za prostovoljno pomoč pri prireditvi, kjer se čuti prav tista pripadnost, tradicionalnost, da bi prireditev preživela, tudi če se menja glavni organizator," je pripomnil prvi mož letošnje izvedbe Jure Sodja.