Tatjana Černova je bila najboljša v sedmerodobju (6680 točk), na 3000 m zapreke za atletinje pa je najboljši dosežek leta postavila tudi Julija Zaripova (9:07,03), ki je sedaj na tretjem mestu vseh časov. V metu diska je naslov prepričljivo ubranil Nemec Robert Harting (68,97 m), v finale atletov na 800 m je slavil Kenijec David Lekuta Rudisha (1:43,91), na 400 m pa Kirani James iz Grenade (44,60).

V sredo, 31. avgusta, bo na SP le ena tekma; ob drugi uri zjutraj po slovenskem času se bodo začela za odličja meriti ženske v hitri hoji na 20 km. Slovenska rekorderja v metu kopja, Martina Ratej in Matija Kranjc, bosta nastopila v kvalifikacijah v četrtek, 1. septembra, ter začela z drugo polovico slovenskih nastopov na tem SP. Krono je z bronom v metu kladiva že postavil Primož Kozmus.

Isinbajeva, najboljša skakalka s palico v zgodovini, je začela na 4,65 m in letvico preskočila prvič. Po izpuščeni višini na 4,70 m pa je pet centimetrov višje prvič skakala neuspešno ter s prvega padla na šesto mesto. Ker so pred njo letvico na tej višini preskočile že tri tekmovalke, se je svetovna rekorderka odločila, da bo nadaljevala na 4,80 m, kjer sta ji ostala dva poskusa. Martina Strutz je z nemškim rekordom 4,80 m že v prvem poskusu prevzela vodstvo med petimi tekmovalkami, ki so ostale v konkurenci, saj je tudi Isinbajeva prvič letvico podrla.

Murerjeva se je veselila drugič, Isinbajeva pa je po drugem skoku končala tekmovanje s samo enim uspešnim poskusom na šestem mestu. Murerjeva je nato z južnoameriškim rekordom prevzela vodstvo na 4,85 m, kar Strutzovi, ki je edina ostala v boju za zlato, ni uspelo. Na 4,90 m je Nemka obakrat podrla letvico in končala na drugem mestu, Brazilka pa je poskušala še na 4,92 m in bila blizu uspeha. Američanka Jennifer Suhr, lastnica izida sezone (4,91 m), je bila s 4,70 m četrta, Poljakinja Monika Pyrek, svetovna podprvakinja pred dvema letoma v Berlinu, pa je s 4,55 m končala nastop z delitvijo desetega mesta.

Isinbajeva se tako ni otresla "prekletstva" naslovnice tega SP. Z veliko fotografijo je bila na naslovnici uradnega dnevnega biltena tekmovanja, kar je obetalo podobno katastrofo, kot se ji je primerila na prejšnjem SP v Berlinu, ko je tekmovanje končala brez uvrstitve, ker ni preskočila svoje začetne višine. V vseh prejšnjih dnevih SP so bili namreč na naslovnici biltena prav tako favoriti, ki pa so neslavno končali prvenstvo. Prvi osmoljenec je bil Avstralec Steve Hooker, ki je obrambo naslova v skoku s palico končal brez uvrstitve. Nedeljo je zaznamoval prehiter start jamajškega superzvezdnika Usaina Bolta, dan pozneje pa je bil zaradi oviranja tekmeca diskvalificiran Kubanec Dayron Robles, naslednji mož z naslovnice, ki je sicer dobil finalni tek na 110 m ovire.

V drugih odločitvah dneva je en stadionski krog najhitreje pretekel šele 18-letni James za prvo medaljo na dosedanjih SP za Grenado. V izjemno izenačenem obračunu je tudi osmouvrščeni za njim zaostal manj kot sekundo. Srebro si je pritekel favorizirani Američan LaShawn Merritt (44,63), bron pa Belgijec Kevin Borlee (44,90). Njegov brat dvojček Jonathan Borlee je bil peti (45,07), mesto za Jamajčanom Jermainom Gonzalesom (44,99).

Nastop na dva stadionska kroga je dobil svetovni rekorder Rudisha, ki je za svoj prvi svetovni naslov ugnal tudi najhitrejšega tekmeca Abubakerja Kakija iz Sudana, dvakratnega svetovnega dvoranskega prvaka (1:44,41), nekdanji olimpijski zmagovalec Jurij Borzakovski iz Rusije pa je bil tretji (1:44,49). Rushida je vodil ves čas tekme in zanesljivo osvojil prvo mesto ter niz nepremaganosti podaljšal na 32 tekem. Zadnji poraz je doživel avgusta 2009.

Zaripova se je na koncu borila le z uro in sedaj na 3000 m zapreke na večni lestvici zaostaja le za rojakinjama Gulnaro Galkino (8:58,81) in Jekatarino Volkovo (9:06,57). Srebro si je pritekla Tunizijka Habiba Hgribi (9:11,97), na naslednjih treh mestih pa so bile Kenijke Milcah Chemos Cheywa (9:17,16), Mercy Wanjiku Njoroge (9:17,88) in Lydia Chebet Rotich (9:25,74). Harting je bil še bolj oddaljen od tekmecev v metu diska. Za več kot dva metra je premagal vso konkurenco. Drugi je bil Estonec Gerd Kanter (66,95 m), olimpijski zmagovalec, tretji pa Eshan Hadadi iz Irana (66,08 m).

Usodo številnih favoritov je na 400 m delil tudi branilec naslova Američan Kerron Clement, sicer tudi srebrn na OI v Pekingu; bil je najpočasnejši med vsemi polfinalisti (24.) in je gladko izpadel (52,11).