Kanclerko, oblečeno v živozelen suknjič in bež hlače, je na Prešernovem trgu z bučnim aplavzom pozdravila tudi množica več deset ljudi, med katerimi so bili številni turisti. S Pahorjem sta se nato sprehodila do Robbovega vodnjaka pred mestno hišo, medtem pa se je kanclerka rokovala tudi s skupino navdušenih izraelskih turistov. Na poti po Ciril Metodovem trgu je Merklova presenetila z ogledom vhoda v gostilno Sokol, kjer so stale narodne noše. Zatem si je ogledala tudi ljubljansko stolnico in se sprehodila proti tržnici. Ustavila se je pri prodajalki suhega cvetja, kjer je premier Pahor kanclerki kupil manjši šopek.

Po ogledu tržnice in še nekaj rokovanji s presenečenimi mimoidočimi se je nemška kanclerka z uradnim avtomobilom odpravila na Ljubljanski grad, kjer jo je pričakal ljubljanski župan Zoran Janković. Visoka gostja se je nato vpisala v zlato mestno knjigo gostov. Sledilo je delovno kosilo, na katerem naj bi voditelja slovenske in nemške vlade govorila predvsem o dolžniški krizi v območju evra, poglabljanju dvostranskih odnosov med državama, pa tudi o ostalih perečih vprašanjih v Evropski uniji ter o položaju na Zahodnem Balkanu in v Severni Afriki.

Verodostojna evropska partnerica

Slovenska in nemška vlada sprejeli skupno deklaracijo o okrepljenem sodelovanju. Kot je po srečanju z Merklovo dejal Pahor, si želi, da bi državi vzpostavili poseben odnos. Merklova pa je Slovenijo označila za verodostojno evropsko partnerico.Deklaracija, ki jo je Pahor označil kot sporočilo za delo v prihodnje, predvideva poglabljanje medsebojnih odnosov na političnem, znanstvenem in gospodarskem področju.

Obe državi želita tako s tesnim usklajevanjem v EU prispevati h krepitvi politične in gospodarske enotnosti Evrope, stabilnosti območja evra in trdnejši povezanosti članic EU. Kot je po srečanju dejal premier Pahor, je njegova želja, da bi državi vzpostavili posebne odnose, saj imata številne komplementarne značilnosti in poglede. Prav tako je Nemčija najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije, zato je za slovensko gospodarsko ključno izvozno povpraševanje v Nemčiji. V tej luči si Pahor želi nadaljnje krepitve že tako tesnih gospodarskih odnosov.

Spomnil se je tudi na dogajanje pred 20 leti. Kot je dejal, je bila odločitev za samostojno pot najprej predvsem suverena odločitev Slovencev, a je bila pri tem nesebična podpora drugih narodov ključnega pomena. Slovenija tako po Pahorjevih besedah nikoli ne bo pozabila nemške podpore samoodločbi narodov v tistih prelomnih časih, še posebej zato, ker v Berlinu niso zahtevali ničesar v zameno.

Merklova je Slovenijo označila za verodostojno evropsko partnerico, medsebojne odnose pa za zelo prijateljske, kar se je pokazalo tudi pri hitrem priznanju neodvisnosti Slovenije s strani Nemčije. Sprejetje skupne deklaracije je po njenem mnenju zelo pomemben dogodek, še posebej zato, ker ta navaja tudi konkretna področja, na katerih naj bi državi poglabljali medsebojne odnose.

Prav tako je Slovenijo pohvalila za pogum pri snovanju reformnih ukrepov in urejanju odnosov s Hrvaško. Predsednika vlade je označila za politika, ki je 100-odstotno zavezan evropski ideji. Najmočnejša evropska voditeljica meni, da je v Evropi potrebno več politične unije, prav tako pa mora biti EU gospodarsko močna in konkurenčna, če želi tekmovati s hitro rastočimi gospodarstvi. Evropa mora biti po njenih besedah tudi verodostojna, kjer bo vsakdo naredil svojo domačo nalogo na področju ekonomske in javnofinančne politike.

Reforme potrebujejo vse članice

Merklova na vprašanje, kako ocenjuje še vedno težavne gospodarske razmere v Sloveniji in počasno napredovanje strukturnih reform, odgovorila, da reforme potrebujejo vse članice povezave. Pri tem je spomnila, kako težavno je bilo v Nemčiji sprejemanje pokojninske reforme.

Ponovila je tudi stališče, da evro ni zgolj finančni in gospodarski projekt, temveč tudi politični. Za zagotovitev stabilnosti evra je treba po njenih besedah začeti pri koreninah, kar pomeni tesnejšo povezanost članic na področju javnofinančnih in gospodarskih politik. Na dolgi rok vidi Merklova tudi harmonizacijo na davčnem in socialnem področju, čeprav se zaveda, da je do tja še dolga pot, ki pa jo je v dobro prihodnjih generacij treba začeti.

Pahor je zopet dejal, da je najpomembnejši cilj te vlade, še posebej če bo v DZ dobila zaupnico, da skoraj za vsako ceno ob iskanju podpore pri opoziciji in socialnih partnerjih sprejme vse tiste kratko- in dolgoročne ukrepe, ki bodo Slovenijo ohranili v zdravem jedru evrskega območja. Kot pravi, je to sicer domača naloga Slovenije, a si ta pri tem želi nemškega razumevanja in podpore.

Pahor je potrdil tudi podporo sklepom nedavnega srečanja med Merklovo in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in dodal, da gre po njegovem lastnem mnenju le za prvi korak k nečemu, kar se bo nekoč končalo z Združenimi državami Evrope. To je po njegovem mnenju tudi edina pot za preživetje evropske ideje v 21. stoletju.

Merklova in Türk o pomembnosti reform

Predsednik republike Danilo Türk in Merklova sta izpostavila pomen reform v EU in v posameznih članicah, ki so nujne za obstoj in nadaljnji razvoj povezave. To bi morali sprejeti in podpirati vsi politični dejavniki, tako vladni kot opozicijski, sta se strinjala. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, sta v tej luči še posebej poudarila pomen reforme pokojninskega sistema.

Sicer pa sta se posvetila tudi krizi v območju evra in ukrepom za stabiliziranje evra. Nemška kanclerka je pri tem izpostavila pomen solidarnosti in izpolnjevanja zavez držav iz pakta stabilnosti. Pri gospodarskih temah je predsednik Türk izrazil željo po tesnejšem sodelovanju Slovenije z Nemčijo na področju zelenih tehnologij in opozoril, da ne gre le za nemške izkušnje na tehnološkem področju, pač pa tudi za pravne nasvete pri spodbujanju in reguliranju te usmeritve.

Pri obravnavanju aktualnih mednarodnih vprašanj sta se dotaknila tudi palestinskega vprašanja, pri čemer sta se strinjala, da je potrebno delovati v smeri iskanja skupnega jezika znotraj EU. Pri tem je Türk poudaril pomen določitve jasnih prioritet skupne zunanje politike EU. V tem kontekstu sta se Türk in Merklova strinjala tudi glede prednostnega pomena vzhodnega partnerstva in sodelovanja EU z Rusijo. Kanclerka pa se je Sloveniji zahvalila tudi za njeno pozitivno vlogo na Zahodnem Balkanu, so še sporočili iz Türkovega urada.

Stranka SDS pa je obisk kanclerke Merklove izkoristila za seznanitev tujine s poskusom obnove komunistične tradicije.