V tistem času je bil Mihevc med drugim prvi nadzornik Zavarovalnice Triglav, odvetnik in član Nove Slovenije. Politična klima pred petimi leti, ko je Slovenijo vodila vlada Janeza Janše, je bila zanj silno ugodna, kar je bilo Aljančiču po godu, zato se razumljivo ni odločil za vnovično kandidaturo za prvega moža hokejske zveze.
Očitno je Aljančič ocenil, da bi lahko tudi iz ozadja vlekel glavne niti in operiral s hokejskim denarjem, kot je to počel poprej. S svojim podjetjem Class I je s hokejsko zvezo 1. novembra 2006 podpisal štiriletno pogodbo o trženju programov v HZS, kar pomeni, da je med drugim tržil vse reprezentance, televizijske in radijske pravice za dogodke, obenem pa izdeloval letne proračune sponzorskih sredstev. To pa Aljančič ni počel zastonj ali zgolj iz ljubezni do hokeja, kot se sam rad večkrat izrazi. Za usluge Class I si je smel zaračunati kar 30-odstotno agencijsko provizijo, kar je predvsem moralno sporno, če ne še kaj več. Vsaj higienično bi namreč bilo, da bi zvezo v pravem pomenu besede vodili tisti, ki so od delegatov dobili zaupanje, tako pa je imel Aljančič vse dogajanje vselej pod nadzorom.
Sporno je tudi to, da se je Ernest Aljančič kot samooklicani hokejski rešitelj konec marca 2009 vrnil na predsedniški položaj HZS, ko je bila prej omenjena pogodba o trženju programov še v teku. Na podlagi tega je pred poldrugim letom sklenil pogodbo o opravljanju promocijskih storitev med Class I in Fructalom v višini 15.000 evrov, od katerih je smel svojemu podjetju v času novega mandata na čelu HZS zaračunati provizijo. Zdaj, ko nima več tolikšnega vpliva, pa na sedež zveze pošilja opomine. Nekaj dni pred začetkom letošnjega svetovnega prvenstva na Slovaškem so v Class I pri pregledu poslovnih knjig ugotovili, da jim je bila HZS do aprila 2010 dolžna 166.670 evrov poslovnih obveznosti, poleg tega pa še 146.726 evrov finančnih obveznosti. Aljančič je tako v dvojni vlogi zavestno zadolževal zvezo, pri tem smel jemati evre od provizij, zdaj pa za svoje posle zahteva denar.
Ko smo poklicali nekdanjega šefa HZS Damjana Mihevca, nam ta ni mogel postreči s konkretnimi informacijami, kaj vse se je dogajalo pred leti. Skopo je dejal le, da je od takrat, ko je bil na čelu zveze, minilo že preveč časa. "Spomnim se, da so mi nosili cele kupe pogodb in da je bilo treba hitro reagirati. Bi pa moral pregledati vso dokumentacijo, saj je po petih letih težko govoriti kar koli na pamet," je razložil Mihevc, medtem ko je Aljančič zatrdil, da si običajno sploh ni zaračunal provizije, da pa je to počel le v času Mihevca.
"Na zvezi je bilo denarja vedno premalo. Iz Class I smo ga zmeraj le še dodali. Na leto približno od 300.000 do 400.000 evrov," je povedal hokejski vplivnež Aljančič in obrazložil, da je iz svojega podjetja za nižje obresti od tržnih posojal denar za obveznosti zveze, ki ga na Celovški 25 sami ne bi mogli zagotoviti. Ko smo ga vprašali, ali je njegovo podjetje letos poslalo opomin HZS v vrednosti več kot 150.000 evrov, je dejal, da je v hokejskih krogih veliko napačnih informacij, a da so vse številke potrdili zunanja revizija, skupščina in predsedstvo HZS. "Številke so bile računovodsko usklajene. Nobena faktura ni bila zavrnjena ali izpodbijana, zato je bilo zame stanje čisto," je sklenil Aljančič.
