"Igrali bodo najboljši igralci. Če kdo od najboljših ne bo želel igrati, nam še vedno ostanejo pravi 'vojaki', ki so pripravljeni izpolniti vse svoje naloge na terenu in ob njem," je še dodal prekaljeni srbski maček, ko ga je vseh odpovedi vajena sedma sila povprašala po bolj črnem scenariju, ki si ga Boža takrat še ni znal predstavljati. Odpovedi so sestavni del slovenske košarkarske reprezentančne zgodbe, četudi se sem ter tja najde kakšna svetla izjema. Jaka Lakovič na primer je dres z državnim grbom prvič oblekel na evropskem prvenstvu leta 2001 v Turčiji in od takrat ni zavrnil niti enega vabila, tako da že desetletje ponosno zastopa svojo domovino. Ob tem si seveda ne more kaj, da ne bi sem ter tja pomislil tudi na to, kaj bi lahko bilo, če bi slovenska izbrana vrsta vsako leto na veliko tekmovanje odpotovala v popolni zasedbi. Poleg Lakoviča je poziv v reprezentanco redko zavrnil tudi Nesterović, Uroš Slokar je vsakoletno prisoten od leta 2005, tudi Goran Dragić se klicu še nikoli ni uprl...

Kljub okrnjeni zasedbi, ki bo odpotovala v Litvo, pa ime na selektorskem stolčku vzbuja neke vrste zaupanje, da bi vseeno tokrat lahko bilo drugače. Slovenija se je leta 2009 na evropskem prvenstvu na Poljskem pod vodstvom Jureta Zdovca odličju že na las približala. Mnogi še danes objokujejo poškodbo kolena Gorana Dragića, saj so prepričani, da nam v nasprotnem primeru v polfinalu Srb Miloš Teodosić ne bi nasul 32 točk in tako poskrbel, da je po podaljšku v boj za zlato kolajno odpotovalo njegovo moštvo. Vprašanje je tudi, kaj bi se zgodilo v obračunu za tretje mesto, ko so Grki slavili za pičlo točko. Korak do kolajne se zdi majhen, a strokovnjaki radi poudarijo, da tudi poraz za točko lahko pomeni mesece trdega dela.

Košarkarska reprezentanca je sicer v zadnjem obdobju rezultatsko rasla z vsakim prvenstvom stare celine. Leta 2003 (selektor Slobodan Subotić) je na Švedskem osvojila osmo mesto, dve leti kasneje (selektor Aleš Pipan) v Beogradu, kamor je romalo več tisoč navijačev in kjer se je rodil mit o slovenskih navijačih, šesto. Sledila je Španija (selektor Aleš Pipan) z neverjetnim porazom v četrtfinalu proti Grčiji, ko je Slovenija dve minuti in 41 sekund pred koncem še vodila z 61:49, a nato izgubila z 62:63, ter končnim sedmim mestom.

Resda je imela Slovenija na papirju dobro reprezentanco že vse od osamosvojitve, a ji do prvenstva na Švedskem nikakor ni uspelo priti do vidnejše uvrstitve. V Nemčiji leta 1993 je izbrana vrsta pod vodstvom Janeza Drvariča tako osvojila 16. mesto, leta 1995 v Grčiji pod vodstvom Zmaga Sagadina 10., leta 1997 v Španiji pod vodstvom Andreja Urlepa 14., leta 1999 v Franciji pod taktirko Borisa Zrinskega 11. do 12. in v Turčiji leta 2001 prav tako pod Zrinskim 13. do 16. mesto.

Prihodnost košarkarske reprezentance je bila pred prihodom Maljkovića videti bolj klavrna. Že res, da trenutna "zlata" generacija svoje še lahko reče na evropskem prvenstvu v Sloveniji leta 2013, nato pa se bo večina starejših igralcev z Lakovičem, Smodišem, Nachbarjem in Brezcem na čelu poslovila. V tej luči je novopečeni selektor potegnil odlično potezo in organiziral izbirne treninge za mlade in obetavne igralce v Sloveniji ter se tako dobro razgledal po talentih, ki jih premoremo. Nekaj nadobudnih mladeničev je že uvrstil v moštvo na pripravah za Litvo (Lapornik, Vujasinovič, Prepelič), na prvenstvo stare celine bosta bržkone potovala Zoran Dragić in Edo Murić, podobna čast pa bo doletela še enega izmed dvojice Luka Rupnik-Jaka Blažič. Prihodnost kar naenkrat le ni več tako črna.