Prvi stik z Južno Korejo da misliti, da vstopaš v državo, kjer te na vsakem koraku spremlja veliki brat. Najprej je treba na letalu izpolniti tri obrazce z vsemi osebnimi podatki ter jamčiti, da so resnični. V nasprotnem primeru te lahko doleti enoletna zaporna kazen in denarna kazen v višini 10.000 ameriških dolarjev. Razlog, da natančno napišeš vse, kar veš o sebi. Po pristanku na letališču v Daeguju pa najprej padejo v oči bodeče žice in stražarska hišica, v kateri sicer ni bilo vojaka z brzostrelko.

Nasmejanost številnih volonterjev že prvi dan postane preosladna. Vsi prijazni, nasmejani, željni pomagati. Ko pomoč potrebuješ, pokažejo šolsko nesposobnost. Do uradnega hotela svetovnega prvenstva je bilo tako potrebno po 24 urah potovanja čakati dodatnih pet ur ob tem, da se je s prevozom s tremi poročevalci ukvarjalo več prostovoljcev, kot ima človek prstov na roki.

Vse to v Južni Koreji, ki je leta 1988 gostila letne olimpijske igre, še posebej pa je organizacijsko aktivna v tretjem tisočletju. Pred devetimi leti so bili tu najboljši nogometaši na svetu, trenutno so atleti, čez pet let pa bodo na severovzhodu države še zimske olimpijske igre. Torej štiri največja svetovna tekmovanja. Domotožje po organizacijah velikih tekmovanj na balkanskem polotoku in njegovi okolici je že ob prihodu veliko, saj v nam bližnjih lokacijah običajno zadošča že en klic in improvizacija je vrhunska. Naj si gre za nekoliko bolj oddaljen hotel, ali ko zmanjka startnih list in lahko poslušaš in gledaš nasmejane obraze, ki pravijo, da za to niso zadolženi, ob tem pa jim je zelo žal.

Stadion v Daeguju je na prvi pogled prekrasen. Nekaj kilometrov sicer oddaljen od mesta, a se nahaja v osrčju narave med zelenimi hribi. Toda tudi okolica kmalu pokaže drugačen obraz. Odprta ni bila nobena restavracija, niti lokala za kavo, ki bi se prilegla po naporni tranzitni noči.

Tolažimo se, da pride tudi težak dan, ki ga vsi dobro poznamo. Da bo jutri vse drugače, bolje. Četudi v dežju, ki bojda po besedah ene številnih prostovoljk od junija pada vsak dan. Vsaj malo, če ne ves dan. Toda slovenski športni spomini na Daegu niso nič kaj obetavni. Spor tik pred tekmo v Daeguju, kjer je Južna Afrika premagala Slovenijo z 1:0, med Srečkom Katancem in Zlatkom Zahovičem je dobil epske razsežnosti. Kot bi jih kakšna kolajna slovenskih atletov v konkurenci 202 držav. A jo po letošnjih rezultatih sodeč ni na vidiku.