Grad Rihemberk: država je slaba lastnica

Vipavska dolina se ponaša s številnimi gradovi in dvorci, a jih razen dvorca Zemono in gradu Kromberk večina speče in za obiskovalce zaprtih čaka na boljše lastnike. Svetlejšo prihodnost v teh dneh napovedujejo edinemu spomeniku državnega pomena v novogoriški občini, gradu Rihemberk nad Branikom, ki že trinajst let propada v državnem lastništvu. Domačinom se je namreč uspelo z ministrstvom za kulturo, ki je grad lani za borih 2,15 milijona evrov uvrstilo med razprodajne artikle, dogovoriti za brezplačen prenos na lokalno skupnost.

Medtem ko na ministrstvu čakajo, da jim z novogoriške občine pošljejo soglasje za začetek prenosa, so v Braniku že pripravili zasnovo obnove, po kateri naj bi grad za obiskovalce odprli že pred prihodnjo turistično sezono. Stroške prenosa bo morala po besedah ministrstva kriti lokalna skupnost. Ves sijaj pa naj bi gradu skozi turistično, izobraževalno, muzejsko, kulturno in gostinsko ponudbo povrnili do leta 2020.

"Po pogovorih z ministrstvom za kulturo smo videli, da je tukaj potreben korak naprej," pravi novogoriški župan Matej Arčon, ki je prepričan, da bo lokalna skupnost boljši lastnik gradu kot država, saj slednja v zadnjih 13 letih z gradom ni naredila nič. Še več, pravi vodja projektne skupine za obnovo gradu Robert Žerjal, "grad je danes v slabšem stanju, kot ga je v roke dobila država". Na ministrstvu za kulturo sicer pojasnjujejo, da so med letoma 1997 in 2002 v obnovo gradu vendarle vložili 21.630 evrov. Kljub besedam o dobrem gospodarjenju pa na Mestni občini Nova Gorica za zdaj ne obljubljajo veliko denarja za obnovo. "Zagotovili bomo potrebna sredstva za pripravo gradbene dokumentacije in razpisne dokumentacije za pridobivanje državnih in evropskih sredstev na razpisih," za zdaj jamči Arčon. Razpisi bi jim tako morali navreči okrog 8 milijonov evrov, na kolikor ocenjujejo obnovo gradu, ureditev okolice in nakup prostora za parkirišče. Domačini pa predlagajo tudi, da bi po prvih fazah obnove k projektu s svežim kapitalom pritegnili zasebne partnerje. Ob nekoliko skepse pri smelih načrtih je Žerjal neomajen: "Vse je možno in vse se da uresničiti."

Država je sicer domačine Branika z gradom vznemirila večkrat, najprej leta 2008 s spremenjenim zakonom o varstvu kulturne dediščine, po katerem bi lahko grad kupil kdor koli, nato z govoricami, da naj bi ga država hotela prodati premožnemu Slovencu, ki živi v tujini in se mu tako zahvaliti za zasluge v preteklosti. Nazadnje je lokalni prah ministrstvo dvignilo lani, ko je spomenik državnega pomena vrinilo med nepremičninsko razprodajo za vsega 2,15 milijona evrov.