Anekdota pravi, da so Blejci z Božom Benedikom na čelu zaradi tesnega prijateljstva s Kellerjem, tudi navdušenim lovcem, ki se je zaljubil v lepote najlepše veslaške poroge na svetu že kot tekmovalec, saj je na njej tekmoval tudi na evropskem prvenstvu leta 1956, do organizacij svetovnih prvenstev prišli tako, da so mu le telefonirali, katerega leta ga želijo organizirati. Bled je namreč s svojo edinstveno progo tako očaral Kellerja, da jim je obljubil vso podporo že ob prvi kandidaturi za leto 1966. Izvedbo drugega prvenstva leta 1979 je Keller ponudil Jugoslaviji kar sam na kongresu Fisa med olimpijskimi igrami v Montrealu, edini pogoj je bil, da je tekmovanje na Bledu. Ob kandidaturi za tretje prvenstvo leta 1989 na kongresu v Antwerpnu sploh ni bilo predstavnika Bleda, ki bi zagovarjal kandidaturo, ampak je to opravil kar predsednik Keller sam. Delegati so kandidaturo potrdili s ploskanjem. Keller je umrl le 19 dni po koncu svetovnega prvenstva leta 1989 na Bledu.

Koliko denarja in truda so morali pozneje vložiti posamezni veslaški centri, so Slovenci občutili v kandidaturah za četrto organizacijo, saj so bili kar nekajkrat neuspešni. Ko je leta 2004 predsednik Veslaške zveze Slovenije postal Tomo Levovnik, izkušeni športnik, trener in funkcionar, je bila pridobitev svetovnega prvenstva na Bledu eden izmed temeljnih ciljev njegovega mandata, saj je bilo le tako mogoče veslanju omogočiti nov razvojni skok na tekmovalnem in organizacijskem področju. Cilj je bil uresničen pred štirimi leti na kongresu Fisa.

Veslaški center je doživel posodobitve, obenem se je oblikovala nova ekipa prirediteljev. "Svetovno prvenstvo bo vplivalo na nadaljnji razvoj slovenskega veslanja, saj je bil posodobljen veslaški center s hangarjem, telovadnico, sodniškim stolpom in tribunami. Veslači imajo poleg obnovljenih prostorov tudi novo športno opremo za kakovostne priprave v zimskem obdobju. Želimo, da Bled postane panožno veslaško središče. Posodobljene so bile naprave in oprema za izvedbo tekem na najvišji ravni. Zdaj smo usposobljeni za prirejanje največjih tekem in že prihodnje leto bomo gostili mladinsko evropsko prvenstvo," je vesel in ponosen predsednik Veslaškega kluba Bled Peter Fajfar.

Pika na i svetovnemu prvenstvu bi bili dobri rezultati slovenskih tekmovalcev. Vzpon slovenskega veslanja se je začel v osemdesetih letih 20. stoletja, ki sta trenerja na Bledu postala Miloš Janša (član blejskega četverca brez krmarja na olimpijskih igrah v Münchnu 1972), po poklicu sicer odvetnik, in Stanko Slivnik. Janša je v zadnjih 23 letih sodeloval pri vseh slovenskih veslaških kolajnah na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih pod jugoslovansko in slovensko zastavo. Pomembna mejnika sta bila olimpijska kolajna Bojana Prešerna in Sadika Mujkiča v dvojcu brez krmarja v Seulu 1988, kar je bila sploh prva slovenska veslaška kolajna, ter odličje Milana Janša, Roberta Krašovca in krmarja Gorazda Slivnika v dvojcu s krmarjem leto pozneje na svetovnem prvenstvu na Bledu.

"Razmere za delo so se izboljšale, način, kako doseči uspeh, je ostal enak. Še vedno velja, da uspeh prineseta le trdo delo in izjemna motiviranost. Na letošnjem prvenstvu je v dvojnem dvojcu cilj za Iztoka Čopa in Luko Špika kolajna, za preostale čolne pa minimalen cilj finale B, s čimer bi si zagotovili kvoto za OI 2012 v Londonu," je miren dolgoletni veslaški selektor Miloš Janša.