Zdaj si je le malo oddahnil. Podobno je bil v močnem zaletu za več od devetega mesta tudi Grega Bole (Lampre), v ospredju pa se je med trideseterico obdržal tudi Gorazd Štangelj (23. mesto). Sijajen slovenski dan torej, nemara največji na največjih enodnevnih dirkah doslej. Božičev dosežek je po mnogih kriterijih celo njegov najboljši dosežek v karieri, čeprav zmage prinašajo posebno sladkobo, ki je je vajen tudi z Vuelte 2009. "Po Touru sem bil zelo utrujen, vendar sem ohranil nivo treninga, saj sem vedel, da je to najboljši način za zaključek sezone. Čakal sem ta dan, imel sem super močne noge, tudi psihično sem se zbral le na dirke. Vem, da če ne bi bilo zgoraj omenjenih napak, bi bil še višje. Verjetno pa je kar res, da je to moj najboljši dosežek, saj so enodnevne dirke pri nekaterih bolj cenjene kot etapne zmage," se je razgovoril.

O tem, da so ga v ekipi nizozemskih "počitnikarjev" grdo nasmodili, po Touru postavili na cesto brez pogodbe, je tokratni uspeh sladko zadoščenje z iskrico maščevanja. "Ha ha. Kaj si bodo zdaj mislili, pa ni več moj problem. Vse ureja moj menedžer, sam se osredotočam le na dirkanje. Če povem na kratko, v klubu so me zelo razočarali, zdaj pa se je situacija malo obrnila," je v smehu navrgel na to temo ter se potem še bolj razveselil podatka, da je zadnji klanec pred ciljem Waseberg razredčil kolono na trideset kolesarjev: "Super. Dober podatek. Zdaj moram to pripravljenost vleči le do svetovnega prvenstva."

"Jezen sem. Ko se enkrat tako dobro počutiš, kot sem se tokrat, bi lahko dosegel še več," je bil po šestnajsti izvedbi enodnevne dirke v Hamburgu razočaran Grega Bole. Bole je napadel že na selektivni Waseberg, vendar ga je zasledovalna skupina po zaslugi kolesarjev ekipe Sky, ki so delali za Edvalda Boassona Hagna, ujela. "Morda je bila trasa le malce prelahka in že tedaj bi se razpletlo malo drugače," je pripomnil slovenski prvak.

Zadnje metre sprinta je v primerjavi z ostalimi začel iz ozadja, potem pa poletel z dvojno hitrostjo, vendar je tik pred ciljno črto moral zavirati. "Če ne bi stisnil zavore, bi bil v bolnišnici. Zagotovo. Imel sem lepo hitrost, odprto pot, tedaj pa so tik pred mano nenadoma zavili na mojo stran. Ugledal sem jih šele zadnji trenutek. Ne vem, kaj so delali Avstralec Clarke in ostali. Verjetno Boassona Hagna ne bi ogrožal, višje pa bi zagotovo bil," je pripomnil Bole.