Posnetki, ki jih je objavila Nasa, so znanstvenikom omogočili, da spremljajo ne le nastanek Sončeve nevihte, temveč tudi njeno širjenje do Zemlje. Tako so strokovnjaki lahko rešili 40 let staro uganko o sestavi struktur, ki povzročajo vremenske pojave v vesolju.
Oblaki solarne plazme so težki več milijard ton, nastajajo pa med istimi eksplozijami, ki povzročajo tudi velike izbruhe na površini Sonca. Kadar se na svoji poti srečajo z našim planetom, lahko povzročajo pojave, kot je denimo polarni sij, v ekstremnih primerih pa lahko tudi povzročijo izpad električne energije in motnje delovanja elektronskih naprav, denimo GPS sistemov. Spremljanje teh oblakov in predvidevanje njihovega prihoda do Zemlje je zato zelo važen del vesoljske meteorologije.
"Ob tem posnetku sem se kar naježil. Prikazuje, kako se koronarni masni izbruh (CME) zbira v ogromen zid plazme in udarja v majhno Zemljo, na kateri živimo. Počutil sem se resnično majhnega," je dejal Craig DeForest iz koloradskega inštituta Southwest Researcher.
"Že prej smo videli koronarne masne izbruhe, vendar nikoli ne na tak način," je dejala Lika Guhathakurta, znanstvenica pri Nasini misiji STEREO. "STEREO-A nam je dal nov pogled na Sončeve nevihte."
STEREO-A je eno od dveh vesoljskih plovil, ki so ju izstrelili leta 2006, da bi opazovala Sončeve aktivnosti iz različnih lokacij. Ob času nevihte je bil STEREO-A več kot 100 milijonov kilometrov oddaljen od Zemlje, tako da je resnično lahko dal "veliko sliko" dogajanja.
Ko pojavi CME prvič zapustijo Sonce, so svetli in lahko jih je videti. Vidljivost pa se s širjenjem oblakov zelo hitro zmanjša. Ko tipičen CME prečka orbito Venere, je milijardkrat manj viden kot površje polne lune, in več kot tisočkrat bolj bled kot Rimska cesta. Tisti CME-ji, ki dosežejo Zemljo, so praktično nevidni.
Gre za prvi tovrstni posnetek, solarni fiziki pa trdijo, da bi lahko privedel do velikega napredka, kar se tiče predvidevanja vremenskih pojavov v vesolju.
