Občutljivim ljudem povzroča največ nevšečnosti prav v drugi polovici avgusta in v začetku septembra, ko intenzivno cveti. In čeprav je tujerodna vrsta k nam prišla šele pred leti, strokovnjaki že opozarjajo, da je zaradi prevelike razširjenosti ni več mogoče izkoreniniti.
Cvetni prah ambrozije povzroča različne alergijske bolezni. »Najpogostejši je seneni nahod, alergijsko vnetje nosne sluznice, ki se mu pogosto pridruži vnetje očesne veznice. V času cvetenja alergičen bolnik kiha, iz nosu mu teče voden izcedek, nos je lahko tudi zamašen, srbijo ga oči, te se lahko tudi solzijo in so pordele, včasih se pojavi moteče draženje v žrelu,« našteva aerobiologinja Andreja Kofol Seliger z Inštituta za varovanje zdravja. Bolniki s težkim alergijskim rinitisom imajo lahko v sezoni cvetenja tudi simptome astme zaradi izrazito izraženega vnetja v nosu. Redkeje pride do obolenja kože in pojava kontaktnega dermatitisa ali urtikarije, poslabša pa se lahko stanje bolnikov z atopijskim dermatitisom.
Koncentracije peloda v zraku se povečujejo
Po nekaterih študijah je pri alergikih za reakcijo na ambrozijo dovolj že pet zrnc njenega peloda v zraku, v Sloveniji je meja postavljena pri 20 zrncih. »Tako visoka obremenitev zraka se v Sloveniji pojavlja v drugi polovici avgusta in v prvi polovici septembra. Število dni z obremenitvijo, večjo od 20 zrn, se rahlo povečuje, leta 2009 je bilo v osrednji Sloveniji 17 takih dni, kar je največ v petnajstletnem merjenju cvetnega prahu,« pravi Seligerjeva. Alergije nanjo ni posebej težko diagnosticirati, dodaja, saj ta čas v Sloveniji cveti le še pelin, ki prav tako povzroča alergije.
Zatiranja se lotevamo premalo resno
Slovenija je lani sprejela uredbo o ukrepih za zatiranje ambrozije. Njene prve pozitivne rezultate prof. Mario Lešnik z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede opaža na področju zavedanja o nevarni rastlini. Poleg tega ocenjuje, da jim je uspelo lani še pred cvetenjem uničiti približno 20 odstotkov močno zapleveljenih rastišč ambrozije. »Zatiranja ambrozije se morda lotevamo še premalo resno. Na škodljive učinke je treba gledati kompleksno. V Sloveniji ima vsaj 20 odstotkov ljudi težave z alergijami, veliko jih je na meji tega, da imajo ali pa nimajo jasno izraženih simptomov alergij. Izpostavljenost pelodu ambrozije je lahko samo zadnja stvar, ki premakne jeziček na tehtnici razdraženosti imunskega sistema,« pravi Lešnik.
Ljudje lahko dalj časa nevede pridobivajo nagnjenost k alergijam, ne da bi to opazili. Na začetku lahko brez težav prenašajo velike koncentracije peloda, tudi 1000 pelodnih zrn na kubični meter, s časom pa se prag niža, opozarja. »Skozi proces senzibiliziranja se počasi, na skrit način povečuje število bodočih alergikov. Daljši ko je čas izpostavljenosti delovanju peloda ambrozije, večje so možnosti, da se alergija nekoč dejansko pokaže v pravi klinični obliki,« pojasnjuje Lešnik in opozarja, da je zato treba preprečiti visoke koncentracije peloda v zraku. »Ukrepanje ni potrebno samo zaradi tega, ker danes ocenjujemo, da je v Sloveniji morda občutljivih kakšnih 6 do 9 odstotkov prebivalcev, temveč tudi zaradi tega, ker ta odstotek lahko naraste na več kot 20 odstotkov, če ne bomo pravočasno ukrepali,« sklene.
Otroci naj ne sodelujejo pri njenem zatiranju
Akcij zatiranja ambrozije so se lotili tudi v sosednjih državah, na Madžarskem so denimo k temu pritegnili tudi šolarje. A Kofol-Seligerjeva prav zaradi možnosti razvoja alergije zaradi izpostavljenosti pelodu ambrozije nad tem, da pri njenem zatiranju sodelujejo otroci, ni navdušena. Poleg tega pri odstranjevanju priporoča nošenje zaščitne maske za dihala in ustreznih zaščitnih oblačil.
