Kot je v pogovoru za STA povedal Golob Matzele, pogajanja med Posebno družbo za podjetniško svetovanje (PDP), ki je okoli 86-odstotna lastnica Adrie Airways, in bankami - Nova Ljubljanska banka (NLB), Unicredit Banka Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank, Abanka Vipa in Gorenjska banka - še niso končana in bodo trajala še do skupščine, ki bo 31. avgusta. "Ko smo načrt predstavili bankam, je bil odziv izjemno pozitiven, ker so videle, da gre za resen projekt, da je sanacija zastavljena strokovno z neodvisnim svetovalcem," je dejal Golob Matzele.

Meni, da obstajajo dobri argumenti, da banke sodelujejo v konverziji, med njimi da gre za sanacijsko zgodbo, v kateri država zagotavlja veliko dodatnega kapitala (kar da ni dejstvo pri vseh ostalih primerih, v katerih so banke v insolventnih ali predinsolventnih zgodbah), da je načrt revidirala družba Airconomy, ki je specialist za letalski sektor in ima dober ugled, ter da ima Adria izjemen sinergični vpliv na gospodarstvo.

Podrobnosti načrta prestrukturiranja, katerega vsebino je sicer minuli petek objavil časnik Delo, Golob Matzele ni mogel razkriti. Povedal je, da načrt predvideva, da bi se banke takoj poplačale v polovici preostanka terjatev, ki jih ne bi konvertirale, torej v četrtini vseh terjatev, v višini 18 milijonov evrov, in sicer iz naslova državne 50-milijonske dokapitalizacije. "Delež, ki bi se konvertiral v kapital, v tem trenutku morda res ne bi bil vreden veliko, bo pa lahko vreden v naslednjih letih, če se bo načrt dejansko izpeljal," je dejal.

Strateškega partnerja bi po predlogu upravnega odbora, ki ga podpira tudi PDP, iskali prek javnega poziva, ki bi bil objavljen najkasneje marca prihodnje leto. "Verjamem, da je interes in da se bo družbo lahko prodalo za ceno, ki ne bo 'nič', ampak bo delničarjem, ki bodo vstopili s to dokapitalizacijo, dejansko omogočila, da se poplačajo," je povedal in izrazil prepričanje, da "se banke lahko poplačajo bolje prek konverzije in te transakcije, kot bi se v primeru, da bi Adria šla v stečaj".

Z bankami dokončno usklajen predlog bi na skupščini sprejeli prek nasprotnega predloga. Sklepi (o zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi pokrivanja izgube, o povečanju osnovnega kapitala s konverzijo in o dokapitalizaciji v denarju) bi morali biti uresničeni do 30. septembra, ko se izteče tudi dogovor o zamrznitvi plačila glavnic posojil. Do takrat bi bilo treba skleniti tudi delničarski sporazum. Banke po njegovih besedah osnutek tega sporazuma imajo in ga še usklajujejo. Ob konverziji terjatev bi se lastniška struktura spremenila - večinski delničar bi bila država, banke bi imele okoli 45 odstotkov.

Za dokapitalizacijo s strani države je treba sprejeti rebalans letošnjega državnega proračuna. Golob Matzele meni, da država potrebuje rebalans in da ga bodo poslanci sprejeli. Načrt sicer med drugim predvideva zmanjšanje števila linij, prodajo poslovno nepotrebnega premoženja in optimizacijo flote, iz česar sledi tudi zmanjševanje števila zaposlenih. Družba naj bi pozitivno poslovala leta 2013.