Brane Šalamon
Po sedmih letih, odkar je nastal prvi osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi in negi, se sedaj vrstijo številne razprave, saj je to področje potrebno rešiti čim prej in seveda čim boljše. Trenutna ureditev dolgotrajne oskrbe je neustrezna in jo je treba spremeniti, skupnost socialnih zavodov Slovenije in ministrstvo za delo pa imata sedaj vsak svoj predlog tega zakona. Generalni direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Davor Dominkuš, ocenjuje, da je bistvo zgodbe dolgotrajne oskrbe v tem, kako zagotoviti dolgoročno stabilnost financ in enakomerno porazdelitev bremena za oskrbo. Je pa jasno, da sedanja ureditev dolgotrajne oskrbe ne zagotavlja finančne vzdržnosti glede na demografskih sprememb.
Očitno bo še veliko razprav o dolgotrajni oskrbi in negi starejših predvsem zato, ker imata obe strani svoje poglede na reševanje težave. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve opozarjajo, da upokojenci, ki so najpogostejši uporabniki dolgotrajne oskrbe, za to področje najmanj vplačujejo, spet je seveda vprašanje vzdržnost blagajne za ta namen. Po drugi strani pa Boris Koprivnikar, predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, kjer se s tem vsakodnevno srečujejo in rešujejo težave, poudarja, da morajo iti spremembe zakonodaje globlje in bi se po njegovem mnenju morala spremeniti sama dejavnost v osnovi. V Sloveniji imamo na voljo manj kot dvajset tisoč mest v domovih in posebnih zavodih, na čakalnih listah za sprejem v domove je skoraj podobno število starejših in mnogi se sprašujejo ali je težava sploh rešljiva.
"Število mest v domovih se je v zadnjih letih bistveno povečalo, od leta 2003 za več kot sedem tisoč, ponudba in povpraševanje sta na ravni Slovenije že praktično izenačena, je pa velika razlika med regijami - na severovzhodu Slovenije je že presežek, še vedno pa je velik primanjkljaj v osrednji Sloveniji, predvsem v Ljubljani. Na čakalnih listah imamo trenutno evidentiranih okrog devet tisoč prošenj, večina teh pa je ‚na zalogo’, saj jih prosilci oddajajo bistveno prej, kot dejansko želijo v dom. Ocenjujemo, da je okrog 1500 prošenj za takojšen sprejem predvsem v Ljubljani, v drugih regijah sproti servisirajo sprejeme. Vedeti moramo, da si ne moremo privoščiti prostih mest, zato sprejem praviloma ni možen od danes na jutri, ampak v nekaj tednih. Pri nujnih namestitvah se te možne zelo hitro, vendar praviloma ne v dom, denimo v centru Ljubljane, ampak zunaj mesta, pozneje pa je možna premestitev. Rešitev ni samo v gradnji novih domov, ampak predvsem v razvoju storitev v domačem okolju, saj imamo domov že toliko kot v drugih razvitih evropskih državah, močno pa zaostajamo pri storitvah v domačem okolju."
Ob finančni in še kakšni krizi, koliko domov je v gradnji in kdaj bo vseljiv kakšen nov?
"Trenutno gradijo kar nekaj novih domov, podeljenih pa je tudi nekaj koncesij, ki se bodo v prihodnje z izgradnjo uresničile, odprt je še razpis za koncesije za področje Ljubljane. Tu še niso še znani končni izidi, rok za oddajo ponudb je potekel, bilo pa je kar nekaj prijav. Je pa res, da kar nekaj podeljenih koncesij niso udejanjili z izgradnjo doma, ker so postali naložbeniki bolj previdni predvsem na področjih zunaj Ljubljane."
Še neizkoriščene možnosti
Ali bi lahko za reševanje te težave vzeli kakšne vzorce iz tujine?
"Samo domsko varstvo je v Sloveniji urejeno primerljivo s tujino, vendar s to razliko, da so naši domovi bolj podobni negovalnim bolnišnicam in zelo univerzalni. Skrbijo za nastanitev in nego, za osebe z demenco in podobno, v tujini pa so bolj specializirani. Primerjave s tujino kažejo predvsem na veliko premajhno razvitost storitve v domačem okolju."