Mladi, zlasti tisti med 18. in 24. letom, ostajajo pri starših dlje kot v preteklosti zaradi vse daljšega izobraževanja. V Sloveniji je v šolanje vključenih 77 odstotkov mladih, starih od 18 do 24 let, ki živijo z vsaj enim od staršev. To je najvišji delež v EU, kjer je povprečje 55 odstotkov. Osamosvajanje mladih se lahko zavleče tudi zaradi težav pri zaposlovanju in pogosto zaradi dragih stanovanj. Skoraj vsi 15-letniki v Sloveniji se redno šolajo, približno 16 odstotkov 24-letnic je rodilo že vsaj enega otroka, približno tretjina 29-letnikov pa živi v zakonski ali partnerski zvezi, izhaja iz podatkov statističnega urada.
Število mladih v Sloveniji upada zelo hitro. V zadnjih desetih letih se je zmanjšalo za 11 odstotkov, v naslednjem desetletju pa lahko pričakujemo kar 20-odstotni upad, so zapisali na Uradu RS za mladino. Opozarjajo, da je stanje na trgu dela za slovensko mladino v evropski primerjavi nepredvidljivo. Slovenija zaseda prvo mesto v EU po deležu začasno zaposlenih mladih ljudi, starih od 15 do 24 let.
Po raziskavi Mladina 2010 je redno zaposlenih za nedoločen čas le 47,7 odstotka mladih. V zadnjem obdobju je še posebno zaskrbljujoče hitro povečevanje števila brezposelnih diplomantov. V zadnjem desetletju se je povečalo za 230 odstotkov.
Združeni narodi opredeljujejo mlade kot osebe, stare od 15 do 24 let. Urad RS za mladino uvršča med mlade osebe med 15. in 29. letom starosti, v Evropski uniji pa se zaradi t. i. podaljševanja mladosti pogosto štejejo med mlade ljudi osebe, stare od 18 do 34 let.
Po ocenah ZN je mladih na svetu že precej več kot ena milijarda in predstavljajo pomemben človeški vir za razvoj in pozitivne družbene spremembe. Mladi predstavljajo četrtino svetovne delovne sile, a tudi polovico nezaposlenih po vsem svetu.
Generalna skupščina OZN je 12. avgust razglasila za mednarodni dan mladih leta 1999.
