Avtoštop v paru

Če ste couch surfer in imate namero obiskati Rio de Janeiro, se na spletni strani torej povežete s ponudniki prenočišča v dotičnem mestu, vzpostavite kontakt in se z enim od njih dogovorite za nočitev. "Toda, naj te opozorim, to ni stran, na katero bi se zatekel par tednov pred potovanjem, ampak gre za zbir celoletnih aktivnosti. Prav tako naj omenim, da CS ni facebook, prav tako ne myspace, predvsem pa ni stran za zmenkarije. No, domnevam, da boš vse to kmalu dojel tudi sam. Smo drugačni, posebni in bistveno boljši," je podpisniku teh vrstic, potem ko sem se včlanil na njegovo stran, sporočil administrator.

Da zadeva ni samoumevna kot bomboni iz odprte bomboniere, priča pripoved mariborske študentke Alje, ki je želela s fantom obiskati Irsko in se s tem namenom včlanila na couch surfing stran, vendar pa so bili vsi odgovori couch surferjev negativni. "Nisva imela nobenih referenc, kajti najin profil je bil preveč svež, nov in za stare uporabnike neprepričljiv. Da bi pridobila reference, sva se nato odločila, da gostiva Čehinjo, vendar pa kljub temu nisva dobila nikogar, ki bi naju gostil na Irskem. Odzivi so sicer bili, kar pomeni, da sva od vseh dobila povratno informacijo, vendar pa je večina odgovorila, da jih verjetno ne bo doma, medtem ko je bilo direktnih odgovorov, da naju ne bodo sprejeli, malo. Verjetno si nisva vzela dovolj časa. Sva pa zato preko Čehinje dobila še nekega Belgijca." Seveda ostaja pomislek, ali bi študentka Alja doživela toliko zavrnitev, tudi če bi za streho nad glavo prosila sama. Podobno, kot če bi ob cesti štopala sama ali pač v paru s fantom.

No, ne glede na načelno svobodomiselnost in odprtost popotniške skupnosti kot osnovna varovalka pri izbiri gosta ali pač gostitelja ostaja zaupanje, ki ga vliva vpogled v tvoj profil. Vpogled v reference, število gostovanj, gostitev in pa tudi v recenzije, ki jih na internetni strani o tebi napišejo tisti, ki so pri tebi gostovali. Tudi v tem primeru ne more iti za izmišljene osebe, saj se da aktivnost recenzentov preveriti v njihovih profilih.

Blaž Purnat pravi, da se pri potovanjih naslanja skorajda izključno samo še na ta način organizacije bivanja. "Ponavadi potujem dvakrat letno. Negativnih izkušenj nimam, samo enkrat se mi je zgodilo, da človeka, s katerim sem se dogovoril, ni bilo. Dogovarjamo se do dva tedna ali teden dni vnaprej, če se mudi, pa pustim sporočilo v lokalnih couch surfing skupinah. Na primer v skupini Pariz, če sem namenjen tja. Mesec dni vnaprej se ne splača dogovarjati, kajti ljudje težko planirajo toliko vnaprej," razlaga 27-letni študent. V glavnem potuje sam, ker se tako počuti bolj svobodnega, prav tako je težko uskladiti čas in možnosti, če potuješ v skupini. Kako izbira gostitelje oziroma kako je s pregovorom "svakog gosta tri dana dosta", ga vprašam. "Kriteriji pri izbiri gostitelja so, da ima dobro izdelan profil, nisem pa ozkih pogledov, ker tako zelo težko najdeš ljudi. Vendarle gre za to, da te bo sprejel nekdo, ki ga v življenju še nisi srečal. Res je, da ne potrebujem velikega luksuza, vendar pa na tleh še nisem spal. Največ sem se pri enem gostitelju zadržal pet dni. Tudi sam sem že gostil gosta, ki je bil pri meni pet dni, pa se ga nisem naveličal, ker je stalno krožil po Sloveniji. Pogosto ti celo zmanjka časa, da bi človeka bolje spoznal."

Couch surferji so ljudje, ki v svoje stanovanje spuščajo neznance, jim omogočijo domala vse, kar je na voljo njim samim kuhinjo, hladilnik, kavč, sedežno garnituro, cedeje, morebitne plošče, umivalnik, školjko, tuš, copate, hipotetičen vpogled v omare, predale in intimo. Kaj je s strahovi? Na primer z bojaznijo pred krajo, se vendarle vpraša zoprni prostoumnež. "Možnost kraje seveda obstaja, vendar pa se temu izogneš s pravilnim presojanjem referenc na spletni stran. Sam s tem nisem imel problemov. Tudi ključe stanovanja sem že pustil neznanim gostom. Edina bojazen je bila, da mi jih zgubijo. Scena funkcionira tako, da so drugi nameni hitro spregledani. Gre za še vedno mlado in, rekel bi, zdravo sceno. Ne gre samo za prenočišče, ampak tudi za druženje, in veliko ljudi tega bistva ne dojame, zato so tudi neuspešni. Druženje ti daje reference. Sam sem še vsakega gosta peljal vsaj na ljubljanski grad, procentualno sem pa gostil vsaj toliko moških kot žensk. Izbiram namreč tiste, ki so prvi na listi, kar zadeva starost, so bili pa moji gostje vse od devetnajst- do štiridesetletnikov."

Vražje Slovenke

Ko na spletni strani prebiraš reference, jih je večina dejansko pozitivnih, kot da bi hotel sleherni uporabnik v času gostovanja in gostiteljstva dati vse od sebe. "Ona ni bila gostitelj, ampak duhovna sestra. Njena strast po potovanjih je podobna moji in zdi se mi, da po šestih dneh o njej vem več kot o ljudeh, ki jih poznam že leta," je o bivanju pri gostiteljici v Sloveniji zapisal tuji gost.

Eh, te vražje Slovenke. A kot že omenjeno, vsem vendarle ne steče povsem gladko. Neka Američanka, ki se je s svojim partnerjem ustavila pri naše gore listu, ki svoje goste obvezno popelje na Metelkovo in ima večinoma pozitivne reference, je takole potožila nad svojim slovenskim gostiteljem: "Ponudil je vse, nastanitev, ključe, internet, ogled mesta, vendar pa v dveh dneh ni pokazal nobenega zanimanja za moje življenje in življenje mojega potovalnega partnerja. Prav tako je neprimerno flirtal, da ne omenjam neumornih poskusov, da bi naju napil."

Petra je 28-letna strastna popotnica, ki tujino obiskuje, kot temu sama pravi, ekstenzivno. Ekstenzivno pomeni, da se v tujih krajih zadržuje dalj časa. Prednosti couch surfinga ne vidi toliko v zastonjskem prenočevanju kot v navezavi stikov z ljudmi in pristnejšem spoznavanju novih krajev. Od leta 2004, ko je začela potovati preko couch surfinga, je po leto dni prebila v Španiji in v Južni Ameriki, ob tem dokončala arhitekturo, jeseni se pa odpravlja v Afriko, točneje v Mozambik, kjer so njeni tuji popotniški prijatelji, zaposleni pri nevladni organizaciji, zastavili dobrodelni projekt, v katerem bo sodelovala kot arhitekt. Preko popotništva se je torej vpela v svetovno dogajanje. "Potovanja me osrečujejo. Nekaj me vleče ven, čeravno bi lahko rekli tudi, da je svet povsod enako dolgočasen. Za razliko do svojih staršev imam to svobodo, da lahko potujem, da imam službo, ki jo imam rada, in da lahko zapravim denar tako, kot ga hočem. Kako izberem gostitelja? Če naletim na neresne, ki imajo 5 odstotkov odzivov, me ne zanimajo. Grem torej na tiste, ki imajo velik odstotek. Doslej je domala vse, kar sem se dogovorila, držalo. Edino v Peruju se je zgodil hecen pripetljaj, ko me je sprejel čuden tip, z malim otrokom in ženo, za katerega se je izkazalo, da je turistični vodič, in ko sem zavrnila njegove usluge, je postal zelo zlovoljen. Potem ko sem Machu Pichu obiskala v lastni režiji in ne preko njegove agencije, pa sploh ni hotel več govoriti z menoj. Še ob slovesu ni niti pozdravil."

Njena soimenjakinja Petra Žumer ima sicer precej manj izkušenj, vseeno pa je preko couch surfa videla Valencio in Malto. Sprejem pri gostiteljih je dosegla po dveh mesecih aktivnega bivanja na spletni strani. "Tudi gostila sem že ljudi, ker se mi to zdi fer. Bojazen, da ti uleti čudak? Ne smeš imeti predsodkov, vsi smo po svoje čudni. Različni profili ljudi so. Eni pričakujejo, da jim boš kuhal slovensko hrano, drugi hočejo, da si samosvoj. Po drugi strani ni argumenta, da bi se v hostlu počutil bolj varnega. Tam si sobo deliš tudi s štirinajstimi ljudmi."

Torej, gospoda gibljivi in prilagodljivi popotniki, couch surf opcija je odprta, v teku in na voljo. Potrebno je le nekaj volje za deljenje svojega, smisla za pravično trgovino oziroma za staro dobro hipijevsko maksimo: "Pametno življenje!"