Tudi v Sloveniji smo se že soočili z izgredi mladih. Dr. Tavčar Krajnčeva izpostavlja lanski protest študentov proti spremembam zakonodaje, ki ureja študentsko in dijaško delo, ko se je končalo z metanjem granitnih kock v stavbo parlamenta. A možnosti za izgrede londonskih razsežnosti sociologa ne vidita. Čeprav se mladi tudi v Sloveniji soočajo s težavami pri zaposlovanju in s tem povezano nestabilno oziroma negotovo prihodnostjo, socialne razlike v družbi kljub poglabljanju še vedno niso tako velike kot v Angliji, pojasnjuje dr. Tavčar Krajnčeva. Ob tem dodaja, da mlade pred tveganjem revščine in brezperspektivnostjo v Sloveniji varujejo prav družinska omrežja, ki jim med drugim omogočajo, da ostajajo doma pri starših še v pozni mladosti.

Slovenija se namreč med evropskimi državami uvršča v sam vrh po deležu mladih, ki živijo z vsaj enim od staršev - v sedemindvajseterici EU nas prehitevajo le Slovaki. Po podatkih statističnega urada je tako 1. januarja 2011 pri starših živel vsak tretji moški, star 34 let, in vsaka osma ženska iste starosti. V svoji primarni družini pa je na omenjeni datum živela malo manj kot tretjina devetindvajsetletnic in malo več kot polovica njihovih moških sovrstnikov. "Z vidika osebne kariere je zagotovo dobro, da se človek čim prej osamosvoji. Z vidika kvalitete življenja pa je slovenska strategija podaljšanega odraščanja kar dobra," ob tem pravi dr. Tomc. Tako kot dr. Tavčar Krajnčeva tudi on glavni razlog za pozno osamosvajanje Slovencev vidi v tem, da mladi vse težje pridejo do stabilne, torej redne zaposlitve, zaradi česar težje pridejo do lastniških stanovanj, dr. Tavčar Krajnčeva pa dodaja, da tudi pri najemu stanovanja negotove finančne razmere mladim niso v prid.

Drugi del razlogov za pozno osamosvajanje sociologinja pripisuje uveljavljenim kulturnim vzorcem. Veliko slovenskih družin živi v lastni hiši, ki je dovolj velika za sobivanje staršev in otrok, to pa je pri nas uveljavljen način reševanja stanovanjskega problema, pojasnjuje dr. Tavčar Krajnčeva, k čemur pripomorejo tudi relativno urejeni odnosi med starši in otroki.

Podaljšana odvisnost mladih od staršev pa je povezana tudi z izobraževanjem, menita oba sociologa. Statistični urad navaja, da pri starših živi 77 odstotkov slovenske šolajoče se mladine med 18. in 24. letom starosti, to pa je najvišji delež v EU. Glede na majhen geografski prostor večina slovenskih študentov študira v domačem kraju ali pa se dnevno vozijo na fakulteto, medtem ko je v srednji in severni Evropi prisotna izrazito močna nasprotna tradicija, da mladi s pričetkom študija odidejo od doma in se nato ne vračajo več nazaj.

Mladih k šolanju ne žene le želja po znanju, temveč predvsem odlaganje brezposelnosti, pojasnjuje dr. Tomc. A kljub temu, da si prav mlade diplomantke na slovenskem trgu dela najtežje najdejo zaposlitev, pri čemer jih ovira tudi vprašanje rojstva otrok, ženske praviloma diplomirajo leto dni pred svojimi moškimi vrstniki, pravi dr. Tavčar Krajnčeva. Tudi sicer statistični podatki kažejo, da se ženske osamosvajajo hitreje od moških, saj se dekleta praviloma povezujejo z nekoliko starejšimi partnerji, ki jim lahko pogosto finančno ali kako drugače pomagajo pri osamosvajanju. Moški si praviloma izbirajo mlajše partnerke in se tako prej znajdejo pred problemom, da morajo za osamosvojitev poskrbeti sami. Znano pa je tudi, da ženske iz čisto bioloških razlogov odrastejo hitreje, navajata sociologa.

Med temi razlogi je tudi rojstvo otrok, zato bi hitrejše osamosvajanje žensk lahko povezali tudi z vzgojo današnje mladine v duhu odgovornega starševstva, po katerem naj bi se za otroka odločali takrat, ko so izpolnjeni pogoji zanje. Pri tem po besedah dr. Tavčar Krajnčeve mladi izpostavljajo stabilne socialno-ekonomske razmere, čeprav se rojevanje otrok pomika v kasnejša leta tudi zaradi dolgega izobraževanja. V začetku letošnjega leta smo tako v Sloveniji imeli tri matere petnajstletnice, med osemnajstletnicami je otroka rodila približno vsaka stota, vsaj enega otroka pa je imelo tudi približno 16 odstotkov štiriindvajsetletnic. Otroka še ni rodila nekaj več kot polovica 29 let starih žensk, nekaj več kot petina žensk še ni imela otroka pri 34 letih.

Pozno osamosvajanje pa ne vpliva le na rodnost, ampak po mnenju dr. Tavčar Krajnčeve tudi na število partnerskih zvez. Med mladimi v 18. letu starosti je bilo v začetku tega leta poročenih devet moških in 41 žensk, pri 24 letih je bilo poročenih devet odstotkov žensk in nekaj manj kot štirje odstotki moških, pri 29 letih nekaj več kot 28 odstotkov žensk in nekaj več kot 17 odstotkov moških. Vsak stoti 29-letnik je bil že razvezan. V skupini 24-letnikov pa je bila poročena tretjina moških in približno polovica žensk, medtem ko sta bila vsaka 25. ženska in vsak 50. moški pri teh letih razvezana. "Še ena posebnost Slovenije je, da se zelo visok delež mladih ne poroča, ampak vzpostavijo zunajzakonsko skupnost," ob tem pravi dr. Tavčar Krajnčeva.