Ceste danes so. Vendar se ljudje ob njih vedejo, kot da jih ne bi bilo. Ni se treba posebej ustavljati, da bi spoznaval kulturo krajev, skozi katere se voziš. Vse je ob cesti in na njej. Pri stotih kilometrih na uro si enakovreden udeleženec v prometu s kočijami, traktorji, kravami, kozami. Na trenutke pomisliš, da bo kakšen konj štopal za naslednjim ovinkom na poti od Bitole preko Skopja do Leskovca na odsekih, kjer še ni avtoceste. Džamije in pravoslavne cerkve se dvigujejo nad smog zastarelih tovornjakov, kot da bi nam hotele povedati: Tukaj napredka še dolgo ne bo.