Kolektivi so se kosali, kateri bo dosegel boljše delovne uspehe v čast 10-letnice ustanovitve jugoslovanske armade, ki je svoj prvi okrogli jubilej praznovala 22. decembra 1951. Prvo mesto so si delili Sava in Iskra iz Kranja ter Pionir Novo mesto. Ljubljanski Litostroj, ki je s turbinami uspešno opremljal jugoslovanske hidroelektrarne, je napovedoval prodor na tuje trge - za začetek so eno od turbin poslali na razstavo v Turčijo. Težka industrija je bila srce državnega gospodarstva. Razvijala se je železarna Jesenice, ki se je leta 1951 ponašala z novo valjarno debele pločevine. Strokovnjaki so v obratovanje uvedli novi gorilec "Jesenice", s čimer so prihranili pri gorivu in povečali storilnost martinarne.
Tudi železarna Štore se je iz zastarelega železarskega obrata začela spreminjati v sodobno in vse bolj pomembno metalurško podjetje. V Mariboru se je razvilo več velikih kovinskih obratov, med njimi Metalna in tovarna avtomobilov TAM. Delovni kolektiv delavnice državnih železnic iz Maribora je v letu in pol izdelal 50 mednarodnih, jedilnih in navadnih vagonov, v katerih so se vozili potniki po skoraj vseh mednarodnih progah od Rima do Dunaja, Prage, Pariza, Münchna in Ostendeja. Izdelava čevljev je vse bolj sledila modnim smernicam, težava pa je bila v tem, da je usnjarska industrija iz domačih virov krila le 38 odstotkov svojih potreb, za ostalo pa je bilo treba zbrati devize in uvoziti. V naših usnjarnah, še zlasti na Vrhniki, so izdelovali tudi v tujini visoko cenjeno galanterijsko usnje.
Objavljene fotografije tedanjih Dnevnikovih fotoreporterjev hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
