Julija 2010 so svetovni mediji prvič poročali o nevarnem računalniškem virusu Stuxnet. Do jeseni 2010 je Stuxnet okužil že 100.000 računalnikov po vsem svetu, od tega jih je bilo več kot 60.000 v Iranu, 10.000 v Indoneziji in 5000 v Indiji. Avtorji Stuxneta so virus programirali tako, da je prek ključa USB okužil industrijsko Siemensovo programsko opremo simatic winCC in tako prevzel nadzor nad industrijskim postopkom, ki ga ta programska oprema upravlja, torej tudi nad krmiljenjem centrifug v iranskem Natanzu.

S skoraj dva metra velikimi centrifugami v Natanzu, ki leži 250 kilometrov južno od Teherana, so Iranci postopoma povečevali delež cepljivih izotopov 235 v uranu. V centrifugah je rotor, ki se zavrti tisočkrat na sekundo, ta proces pa vodi Siemensova programska oprema.

Ameriška pomoč Izraelu

Še danes ni znano, kako so Izraelci prenesli virus v Natanz. Vsekakor analize virusa kažejo, da so njegovi avtorji najbrž dobili zaupne informacije o Siemensovi programski opremi in njenih šibkih točkah. Menda so jim pomagali Američani, ki imajo v Idahu poseben vladni raziskovalni inštitut, ki se ukvarja s Siemensovo tehniko krmiljenja, ki jo uporabljajo tudi Iranci.

S pomočjo podatkov tajnih služb iz drugih držav je Mosad izdelal takšne centrifuge, kot jih imajo Iranci, na katerih je nato testiral virus. 22. junija 2009 so prvo obliko virusa spustili v obtok proti petim iranskim organizacijam, ki sicer niso imele opraviti z jedrskih programom. Izboljšani virus je pomladi 2010 prišel v Siemensovo programsko opremo iranskih centrifug, katerih hitrost se je zato nenadoma začela spreminjati, kar jih je onesposobilo. Jeseni 2010 je bila neuporabna že več kot polovica od 8500 centrifug. Tudi v Iranu so morali priznati, da je njihov jedrski program v težavah. Vendar naj bi imel Iran zdaj pripravljene že nove centrifuge, ki naj bi bile zavarovane pred Stuxnetom.

Vsekakor je za Mosad pomembno, da jim je uspelo ustaviti iranski jedrski program. Menda Iran zaradi Stuxneta jedrskega orožja ne bo mogel izdelati pred letom 2015. V Mosadu, kjer avtorstva virusa sicer uradno ne priznavajo, Stuxnet razumejo kot velik uspeh in ga primerjajo z britansko-poljskim razkritjem šifer Enigme, nemškega šifrirnega stroja, kar naj bi bistveno vplivalo na potek druge svetovne vojne.

Spremembe v varnostni strategiji

Virus Stuxnet je nedvomno najbolj sofisticiran in najdražji računalniški virus, kar jih je bilo kdaj proizvedenih. Strokovnjaki menijo, da je na njem najmanj šest mesecev delalo vsaj deset ljudi.

Nemčija se je tudi zaradi Stuxneta lani jeseni odločila, da bo ustanovila poseben center za obrambo pred kibernetičnim napadom, ki bi mu bili lahko po mnenju vlade Angele Merkel izpostavljeni zlasti industrija in infrastruktura. Ameriška vlada pa je nedavno sprejela novo doktrino o kibernetični vojni, po kateri je lahko tak napad z virusom razlog za izbruh konvencionalne vojne. V administraciji Baracka Obame se bojijo, da bo Stuxnet kmalu marsikje spodbudil posnemovalce. Očitno je kibernetični svet postal novo potencialno bojišče med državami.