Idejo o uvedbi trošarin na pijače z dodanim sladkorjem in slaščičarske izdelke so naši pripravljavci zdravstvene reforme pobrali na Danskem, v ZDA in na Nizozemskem, kjer se že uspešno borijo proti pravima epidemijama debelosti in diabetesa, kar posledično bremeni tudi kakovost življenja. Romunija je dodatno obdavčila določena nepriporočena živila, Slovaška pa je izbrala obraten pristop in želi z ukrepi neposrednega subvencioniranja sadja, zelenjave in krompirja spodbujati bolj zdravo prehranjevanje.

Tudi Madžarska je prejšnji mesec sprejela zakon, ki uvaja davek na nezdravo hrano, kot so čips, čokolada in gazirane pijače. Ne gre prezreti, da so tudi v ZDA, državi z največjim številom debelih prebivalcev, kjer je pravzaprav nastala tako imenovana nezdrava hrana v obliki hitre prehrane, ob koncu lanskega leta sprejeli "zakon o zdravih in sitih otrocih". Veliko denarja bodo porabili za prehrambene programe šolskih otrok, saj so ugotovili, da sedemnajst milijonov otrok živi v gospodinjstvih, kjer se morajo občasno odreči kakšnemu obroku hrane, hkrati pa je vsak tretji šolar v ZDA predebel!

Težave z debelostjo imamo seveda tudi v Evropi, kjer v zadnjih dvajsetih letih število predebelih otrok narašča, "krivda" za to pa je tudi nezdrava hrana. Čezmerna telesna teža in debelost pri otrocih v Evropi sta se v zadnjih dvajsetih letih drastično povečali; v Evropi je predebelih že več kot pet milijonov šolajočih otrok, število pa vsako leto naraste za 300 tisoč otrok. Tudi pri nas stanje ni rožnato.

Ne le otroci, tudi odrasli Slovenci pridno nabiramo kilograme, saj je že skoraj polovica čezmerno hranjenih, petnajst odstotkov pa je že debelih. Še posebno so k debelosti nagnjeni moški, ljudje iz nižjih družbenih slojev, prebivalci vaškega okolja in vzhodnega dela Slovenije.

Več hrane, več bolezni

(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)