"Ideja o pripravah na Kleku se je obudila po letošnjem svetovnem prvenstvu v Rotterdamu, ko sva si skupaj z Zoranom Primorcem (hrvaška namiznoteniška legenda - op. p.) zagotovila neposredno uvrstitev na olimpijske igre v Londonu. Ko me je Zoran povabil, da bi se mu pridružil na njegovi domačiji v Kleku, obmorskem mestecu, ki leži 70 kilometrov od Dubrovnika, sem si mislil, zakaj pa ne? Združiti užitke kopanja, potapljanja in križarjenja z dobrim treningom, da bom na bazične priprave na Pohorje prišel maksimalno pripravljen!" je opisoval Bojan Tokič in nadaljeval: "Razmere morda res niso bile idealne, zato pa nama ni manjkalo dobre improvizacije za kakovosten trening. Program sva si s pomočjo kondicijskega trenerja Ivana Šestaka sestavljala sproti in povsem drugače, kot sem tega bil navajen v prejšnjih letih. Včasih je tudi improvizacija zanimiva in dobrodošla. Namiznoteniško mizo sva postavila v garažo, kjer Zoran shranjuje svoj gumijasti čoln, pesek na bližnji peščeni plaži je bil uporaben za odličen aerobni trening, stopnice do plaže pa so bile idealne za nabiranje moči v nogah. Kilometre za osnovno pripravo sva si nabirala po sprehajalnih poteh ob morju in v vasi Klek. Dvorano za fitnes sva uporabljala v bližnjem Metkoviču, ki je v lasti našega rokometnega selektorja Ivice Obrvana."

"Trening pa ni bil vse, kar se je dogajalo v tem obmorskem mestecu. Morske dogodivščine so se začele že na samem začetku priprav. Zoran je namreč navdušen podmorski lovec. Naravnost obožuje potapljanje s puško in čakanje na kakšno palamido ali zobatca. Njegova žena Danijela je vrhunska kuharica in morskih dobrot je bilo vsak dan na mizi v izobilju. Na kraj pameti mi ni prišlo, da bi za trenutek pomislil na meso," je slikovito opisoval 30-letni igralec Saarbrückna ter se pohvalil z lepim skalpom: "Že prvi dan sem namreč v mrežo ujel štiri kilograme težkega in 110 centimetrov dolgega morskega psa. Za začetnika niti ni tako slabo. Moj prvi ulovljeni morski pes je končal na krožniku in imel sem priložnost tudi prvič okusiti meso morskega psa. Sicer pa so bile te priprave zame tudi zelo poučne. Veliko sem se namreč naučil o ribah in življenju ob morju. Brez te izkušnje bi se zdaj počutil oropanega. Še posebno me je navdušil Zoranov sosed, bivši hrvaški rokometni reprezentant in olimpijski zmagovalec iz Aten 2004 Nikša Kaleb, ki pozna prav vsako ribo in vse, kar je povezano z življenjem v morju. Fant se potaplja do 31 metrov na dah in ostane do štiri minute pod vodo. Verjemite mi, da nisem niti približno poskusil slediti njegovim sposobnostim."

Morske priprave je Tokič v družbi Primorca zamenjal z višinskimi na Pohorju, kjer se bo pripravljal do sredine tega tedna: "Že četrto leto zapored je športni center na Pohorju moja baza za priprave na novo sezono. Pa ne samo moja baza, tudi hrvaška reprezentanca je tukaj že tretjič. Letošnje so še nekaj posebnega, saj so se na moje povabilo pripravam priključili tudi trije igralci iz Srbije. Priprave, ki jih vsako leto organizira Miran Kondrič, so idealno mesto za pripravo vrhunskega športnika, kar tudi potrjuje vračanje hrvaške reprezentance na Pohorje. Letos so pred nami idealne razmere izkoristila tudi dekleta hrvaške reprezentance. Zahtevne proge za nordijsko hojo, stadion hotela Bolfenk, kolesarske steze, adrenalinski park, Pohorje jet in še veliko tega, kar nam na Pohorju omogoča vrhunski trening. Z gondolo se spuščamo do športnega centra Draš, kjer izvajamo trening namiznega tenisa in program za fitnes. Vsi smo res izredno zadovoljni z razmerami in z velikimi pričakovanji čakamo start nove sezone (Tokič jo bo začel v začetku septembra v Charleroiju, kjer se bo s svojim klubom pomeril v dvoboju lige prvakov - op. p.)."

V nadaljevanju je Tokič pohvalil neverjetnega Primorca in še bolj neverjetno zavzetost Srba Aleksandra Karakaševića: "Zoki, ki šteje že 42 pomladi, nam je res vsem v vzor. Dela vse maksimalno in mogoče se sliši nekoliko čudno, če bi rekel, da je med nami najbolje pripravljen. Moj partner v igri dvojic Aleksandar Karakašević ni ravno pristaš kondicijske vadbe in v svetu namiznega tenisa ni znan kot ljubitelj kondicijskih priprav, toda tukaj na Pohorju ga ni prepoznati. Zagotovo mu ekipni duh daje dodaten motiv za prenašanje naporov. Pred začetkom priprav sem Karašu obljubil, da bo imel ob koncu ploščice na trebuhu. Če pa jih slučajno ne bo, bomo šli po kakšne v trgovino s keramičnimi ploščicami in jih bomo enostavno prilepili na njegov trebuh. Ker na naslednjem evropskem prvenstvu v Gdansku spet nastopava skupaj, moram poskrbeti za njegovo čim boljšo telesno pripravljenost."

Da je na Pohorju pestro, poskrbi kar izbrana druščina sama: "Dogodivščin na pripravah ne manjka. Na enem od jutranjih treningov nam sreča ni bila naklonjena. Po programu bi morali izvesti lahkotni "fartlek", pa je nič hudega sluteč Zoki stopil v osir. Ose pa ne bodi ga lene, takoj v napad in kar nekaj nas je bilo, ki smo po najkrajši poti našli smer iz gozda. Na srečo nisem bil žrtev napada, zato pa so jo nekateri odnesli z nekaj piki. Smo pač v naravi in tudi takšne stvari se v naravi dogajajo."