Vlada je sicer bankam med drugim predlagala znižanje obrestnih mer za mesečne obroke na raven ob odobritvi posojila, obračunski tečaj švicarskega franka za stanovanjska posojila pa naj bi se znižal na 5,8 kune za frank.
Razliko med dejanskim tečajem in tem administrativnim tečajem naj bi banke knjižile kot neobrestovan dolg posojilojemalcev. Trenutno je sicer švicarska valuta vredna 6,87 kune, se je pa frank v zadnjem času močno okrepil v primerjavi s številnimi valutami, saj velja v trenutnih negotovih razmerah za varen pristan.
Vlado v Zagrebu je razjezilo dejstvo, da so banke na nedavni sestanek o tem vprašanju na finančnem ministrstvu poslale le predstavnike nižjih ravni uprave, ne pa predsednike ali člane uprav. To je vlada ocenila kot znak arogance, poleg tega pa naj bi jim predstavniki bančnih ustanov na sestanku skrajno vzvišeno dali vedeti, da so vladni predlogi zanje nesprejemljivi.
Vlada se je sedaj po poročanju Jutarnjega lista odločila za ostrejši ton v odnosih z bančnim sektorjem, kar pa bo po navedbah časnika lahko imelo tudi mednarodni odmev, saj je velika večina hrvaških bank v tuji lasti. V Zagrebu naj bi se sicer zavedali nevarnosti obračuna z bankami, ki so ključne za financiranje gospodarstva, vendar pa naj bi vlada menila, da ima dovolj orodij, da stopi bankam na rep.
Zaenkrat še ni znano, za kakšen davek bi se v skrajnem primeru utegnila odločiti hrvaška vlada. Kot pravijo v časniku, se razmišlja o davku na obresti nad določeno mejo, o davku na bilančno vsoto bank po vzoru nedavno sprejetega slovenskega zakona, o neki obliki davka na bančne transakcije in o davku na presežni dobiček.
Kot piše Jutarnji list, je napoved vlade treba razumeti tudi v luči predvolilnega boja, saj pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami vladajoča HDZ in največja opozicijska stranka SDP tekmujeta v prizadevanjih za obrambo nacionalnega interesa.
