Ko ste v Ljubljani dosegli normo za nastop na SP, se vam je po vseh kalvarijah, ki ste jih po poškodbi preživeli zadnji dve leti, gotovo odvalil velik kamen od srca...

Ta skok mi je pomenil toliko kot tisti na olimpijskih igrah v Pekingu, kjer sem preskočila 15 metrov. Le jaz, moja družina in najožji prijatelji okrog mene vedo, kaj vse sem doživljala zadnji dve leti. Če prevedem srbski pregovor, lahko rečem, da česa takšnega ne bi privoščila niti največjemu sovražniku. Ko pogledam nazaj, so bile psihološke obremenitve celo težje kot fizične. Odkrito povedano sem nekajkrat pomislila, da vržem puško v koruzo, a so me najbližji prepričali, naj vztrajam. Veliko zaslug ima tudi dr. Rasto Stok, brez katerega mi vrnitev gotovo ne bi uspela. Rezultati so se pozitivno obrnili navzgor po finalu atletskega pokala Slovenije v Celju, kjer sem po dveh letih skočila več kot 14 metrov. V Velenju se nadaljevala serijo, v Ljubljani pa sem bila najboljša.

Kako pa ste zadovoljni z nastopom na državnem prvenstvu, kjer ste v prvih treh serijah trikrat za las prestopili, nato pa dosegli dva skoka čez 14 metrov?

Nisem skakala dobro. Škoda, da nisem bolje izkoristila res dobrih razmer. Kar me veseli, je, da sem tudi v slabšem skakanju skočila več kot 14 metrov. To mi daje samozavest, da ko mi bo uspel dober skok, lahko dodam na to daljavo še 20, 30 centimetrov. Najdaljši skok je bil najslabši, bolj bi ga lahko poimenovala kaskaderstvo kot troskok, saj sem skoraj padla na glavo. Zaradi težav s hrbtom sem morala v tej sezoni nekoliko spremeniti zalet, kar mi še vedno povzroča precej težav, kar je vidno pri prestopih. Po drugi strani mi je lažje, saj sem z izpolnitvijo norme A dosegla cilj sezone, tako da lahko zdaj sproščeno uživam na tekmah.

Vaš trener in mož Matija Šestak bo ta teden odpotoval na univerzijado na Kitajsko, tako da boste nekaj dni pred odhodom v Južno Korejo vadili z Borutom Bilačem. Utečena praksa?

Med sezono večkrat pride Borut na kakšen tehničen trening. Nedvomno gre za strokovnjaka, ki je v preteklosti treniral Anjo Valant, tudi sam pa je bil dober skakalec. Ima veliko izkušenj in nama z Matijo pomaga. Več ljudi več ve in vsake oči lahko vidijo nekaj, kar druge ne.

Veste iz glave, kdaj bo v Daeguju na sporedu finale v troskoku?

Seveda vem. Kvalifikacije bodo 30. avgusta, finale pa 1. septembra. Če bom imela svoj dan, če ne bom imela težav s prestopi kot na zadnjih tekmah, bom morda v Daeguju tekmovala tudi 1. septembra. Če mi podvig ne uspe, ne bo konec sveta, saj v tej sezoni ne skačem 14,8 metra, po katerih se v finale preprosto moraš uvrstiti.