V lanskem aprilu, maju in juniju je bilo tako v vsem državnem žičniškem prometu prepeljanih skupaj 507.000 potnikov, to je za 23 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju leto poprej. Julija, avgusta in septembra so prepeljali 352.000 potnikov ali za 6 odstotkov več kot leto poprej. Kljub nekaj tisoč obiskovalcem, ki se tudi poleti prevažajo z žičnicami, pa so ti le kaplja v morje v primerjavi z zimskimi. Tako je 168 slovenskih žičniških naprav v lanskem januarju, februarju in marcu prepeljalo 19,821.000 potnikov, kar je za 6 odstotkov več kot v prvih treh mesecih leta 2009. Januarja lani je slovenske žičnice uporabljalo nekaj manj kot 3500 oseb, februarja 3850 in marca 2740, kažejo podatki Statističnega urada (SURS).

Število potnikov torej upada premo sorazmerno z naraščanjem zunanjih temperatur, a dejstvo je tudi, da devet desetin od več kot štirideset ponudnikov žičniških prevozov čez poletje ugasne svoje naprave. Aprila je tako potnike prevažalo zgolj 43 žičniških naprav od 168, ki so obratovale pozimi, maja le še dvanajst.

Na Krvavcu že nekaj let ustvarijo levji delež, kar 98 odstotkov, prihodkov pozimi, le 2 odstotka prihodkov pa v poletni sezoni. V pretekli zimski sezoni so našteli 152.000 obiskovalcev, prodali pa skupaj 92.000 vozovnic. "Jasno, da gledamo na stroške, v teh črnih časih si minusa ne moremo privoščiti, ampak v preteklih letih, ko je poleti obratovala le kabinska žičnica, se je izplačalo. Letos poleg kabinske žičnice obratuje še štirisedežnica Tiha dolina," je o klavrnih lanskih poletnih statistikah povedala Tatjana Košir iz RTC Krvavec.

Tudi žičnice na Voglu 70 odstotkov letnih prihodkov ustvarijo v zimski sezoni, 30 odstotkov pa v poletni, je povedala Katarina Cvetek iz uprave Žičnic Vogel Bohinj, d.d. Enako na Rogli, kjer so denimo v letošnji zimski sezoni našteli skupno 164.403 smučarje in opravili 2,628.709 prevozov z žičnicami. Število smučarjev je bilo letos za 9 odstotkov manjše kot v prejšnji zimski sezoni. Na Kaninu je bilo lani pozimi prodanih 48.000 vozovnic, v Kranjski Gori nekaj več kot 142.000, na Golteh pa 60.000, kar je 80 odstotkov vseh vozovnic, ki so jih prodali v lanskem letu, kažejo podatki slovenskih smučišč.

"Na Golteh smo v poletni sezoni opravili petino prevozov, ki so vedno pokrili variabilne stroške," pravi Ernest Kovač iz družbe Golte, d.d. Obratovanje žičnic poleti torej je rentabilno, a na meji, še ugotavljajo na smučiščih. "Zavedamo se, da samo z zimsko sezono ne moremo konkurirati tujim smučiščem," je rekla Koširjeva, Kovač pa je k temu še dodal: "V vsakem primeru pri nas ni tako kot v Avstriji ali pa v Dolomitih. Seveda si tega želimo, toda gorski turizem pri nas še ni na takem nivoju kot v omenjeni alpski deželi."

Pa poglejmo, kako je pri severnih sosedih. Od skupaj več kot tristo ponudnikov žičniških prevozov na smučiščih (ki so vključeni v vsakoletno raziskavo združenja avstrijskih žičničarjev, niso pa to vse obratujoče avstrijske žičnice) čez poletje delujejo kar 204. V zimski sezoni 2007/08 so avstrijske žičnice ustvarile 1.050,300.000 evrov prihodkov, v zimski sezoni 2008/09 1.159,600.000 evrov, v lanski zimski sezoni pa 1.137,600.000 evrov prihodkov.

A tudi zadnje tri poletne sezone so avstrijskim žičnicam še vedno prinesle več kot 90 milijonov evrov prihodkov, od tega več kot 10 milijonov evrov čistega dobička. Junija lani so našteli 1,180.000 gostov, julija 2,500.000, avgusta pa 2,680.000 gostov. Čeprav 70 odstotkov žičnic poleti ustvari manj kot 10 odstotkov prihodkov, 17 odstotkov žičnic pa manj kot 40 odstotkov prihodkov - pa še to so večinoma ledeniške žičnice -, več kot dve tretjini naprav obratuje vse leto. Šest odstotkov naprav ustvari enak delež prihodkov pozimi in poleti, sedmim odstotkom pa se poletna sezona obrestuje celo bolj kot zimska. Avstrijske žičnice so tako lani poleti ustvarile 95,6 milijona evrov prihodkov, kar je bilo slabe štiri odstotke manj kot leta 2009. Našteli so več kot 10,300.000 gostov, ki so opravili skoraj 30 milijonov voženj z žičnicami. Pa ne gre za velike sisteme.

Pomenljiv je podatek, da več kot 70 odstotkov teh prihodkov ustvarijo manjši žičničarji, ki s prevozi zaslužijo od 750.000 do 4 milijone evrov na leto.