V slovenski korporativni praksi ni nobena novost, da so najvišje kadrovske odločitve v podjetjih, ki so v pretežni državni lasti, politične. Nadzorniki, ki so odstavljali Časarja, so že imeli na mizi več življenjepisov, vendar do zadnjega ni bilo znano, čigavih, niti kako so ti kandidati vedeli, da se bo izbiralo novega direktorja Luke Koper. Nikoli ne bom pozabil, ko je kar naenkrat iz upravne stavbe prišel tiskovni predstavnik Luke Koper in v dokaj resnem tonu novinarjem povedal, da gre po novega direktorja. Medtem ko smo se vsi spraševali, zakaj se tako rokohitrsko šali z nami, se je po nekaj minutah že vrnil izza vogala, ob njem pa je korakal novi direktor Luke Koper Gregor Veselko.

Težko bi rekli, ali je Veselko čakal za vogalom ali ne. Dejstvo je, da dolge poti ni imel, saj je bil na dan imenovanja za direktorja Luke Koper še vedno zaposlen v sosednji Intereuropi, kjer je kariero začel kot samostojni strokovni sodelavec s 25 leti, leta 1999.

Preden je prišel v Luko Koper, je Veselko v Intereuropi kljub mladosti naredil spodobno kariero. Čeprav, hecno, le dan pred tem, ko so nadzorniki Veselka imenovali za predsednika uprave Luke Koper, saj naj bi jih njegov življenjepis dobesedno vrgel na tla, je nadzorni svet Intereurope zavrnil njegovo kandidaturo za člana uprave družbe, saj so ocenili, da ima premalo izkušenj. Od samostojnega strokovnega sodelavca je Veselko v Intereuropi napredoval na mesto menedžerja za pomorski promet, nato je dve leti delal kot regionalni menedžer v reški Luki, se vrnil v Koper kot strokovnjak-specialist, marca 2006 pa je bil imenovan za izvršnega direktorja uprave.

Vzporedno je Veselko napredoval tudi na študijskem in akademskem področju. Dve leti po diplomi na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je zaključil specialistični študij iz menedžmenta. Leta 2001 je na Inštitutu za transport in pomorski management (ITTMA) v Antwerpnu pridobil naziv magistra za transport in pomorski menedžment, dve leti kasneje pa na ekonomski fakulteti v Ljubljani še naziv magistra znanosti.

Naziv doktor znanosti mu je leta 2006 podelila Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu, in sicer za področje transportne logistike in strateškega upravljanja oskrbovalnih verig. Prav Veselkova doktorska disertacija je v javnosti odprla prva ugibanja o možnem političnem kadrovanju in njegovih kadrovskih botrih. Nenavadno je bilo vsaj to, da tik po imenovanju na čelo Luke novinarjem ni želel odgovoriti, kdo je bil njegov doktorski mentor.

Njegov mentor je bil namreč Igor Jakomin, državni sekretar na ministrstvu za promet, ki ga vodi Patrick Vlačič, ki je sicer javno nasprotoval načinu imenovanja Veselka, resnejših ukrepov pa ni sprejel, čeprav je še tik pred njegovim imenovanjem napovedoval mednarodni razpis za iskanje direktorja ene najpomembnejših gospodarskih družb v Sloveniji.

O Veselkovi preteklosti ni veliko znanega. Delno je razlog tudi v njegovi mladosti, rodil se je namreč leta 1974 v Abidjanu v Slonokoščeni obali. Krmilo Luke Koper je prevzel pri 34 letih. Že prvi dan po njegovem imenovanju so na površje priplavala tudi prva ugibanja o domnevno spornih poslih, v katerih naj bi sodeloval v preteklosti. Pravzaprav je bil edini resen očitek, ki pa ga je Veselko večkrat zavrnil, tesno in sumljivo sodelovanje z nekdanjim direktorjem Andrejem Lovšinom, in to v poslu, ki je Intereuropo spravil na kolena, zloglasni ruski investiciji v logistični terminal Čehov.

Kljub začetni skepsi je Veselko v Luki Koper odigral relativno dobro vlogo. V drugem letu vodenja koprske družbe mu je uspelo umiriti večino strasti, ki so bile vezane na sporno poslovanje prejšnje uprave, konsolidiral je poslovanje, izguba se je manjšala, pretovor povečal, tudi zaradi gospodarskega okrevanja tujih trgov, od katerih je Luka Koper življenjsko odvisna. Družba bi lahko že letos računala na dobiček.

Prejšnji petek pa se je Veselkovo poslovno življenje obrnilo na glavo. Stavko je začel sindikat žerjavistov, takoj za njim so se s protestom pridružili še delavci zunanjih izvajalcev pristaniških storitev. Nekaj sto teh delavcev že teden dni bivakira ob upravni stavbi Luke Koper in od Veselka zahteva, da jim zagotovi humane, normalne delovne razmere v skladu z zakonom.

Stavkovni val je po dveh letih vodenja Luke Koper prvi znak šibkosti Veselka, ki kriznega trenutka ni obvladal in mu je spolzel iz rok. Stavka in protest sta Kopru, Sloveniji in marsikateri drugi evropski državi povzročila veliko gmotno škodo, ki bi lahko imela tudi daljnosežne posledice, saj se prekinjajo pomembne mednarodne poslovne vezi.

Veselko je prve tri dni stavke dopustil, ne da bi se vključil v prizadevanja za njeno prekinitev, saj je dejal, da stavke in stavkovnega odbora ne priznava kot legitimna. Zoper člane stavkovnega odbora je sprožil postopke za odpoved pogodbe o zaposlitvi in s tem tudi v očeh javnosti pridobil negativno podobo. Še včeraj zjutraj, osmi dan stavke, ki je ohromila Slovenijo, ni nič kazalo, da bi imel primerno rešitev. Postal je namreč žrtev lastnih odločitev, in čeprav ima veliko argumentov na svoji strani, so začetne napake vendarle prehude, da bi iz stavkovnega boja izšel kot zmagovalec.

Po enem tednu stavke je včeraj ostalo odprtih še toliko dilem, da praktično ni bilo videti napredka. Zato je le vprašanje časa, kako dolgo bo država prek svoje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, vlade in ministrstva za promet še opazovala in tolerirala koprsko dramo.

Vprašanja Luke Koper so namreč tudi vprašanja politike, ki preko nje kuje take ali drugačne koristi, zato bo po vsej verjetnosti prav politika tista, ki bo prerezala stavkovni gordijski vozel in posegla v njegovo razrešitev. To bi bila hkrati nezaupnica Veselku, ki bi utegnil kaj hitro izgubiti politično podporo, brez katere bo njegova kariera v Luki Koper končana.