Raziskovalci so idejo o trku dveh lun predlagali na podlagi simulacije, ki je pokazala, da bi trk dveh lun lahko razložil vzrok za dramatično razliko med površino sončne in senčne strani lune. Sončna stran, ki je obrnjena proti Zemlji, je povečini ravninska in položna, medtem ko je na senčni strani teren močno razgiban z velikim številom gora. Poleg tega je tudi skorja na senčni strani debelejša za več deset kilometrov.
Zamisel temelji na modelu lune, ki ga znanstveniki imenujejo "veliki trk“, ki predvideva, da je v obdobju otroštva našega osončja v Zemljo trčil planet velikosti Marsa. Zaradi trka naj bi v Zemljino orbito odneslo veliko količino kamnitih delcev, ki so med trkom odstopili od obeh planetov. Ti delci so se s časom v orbiti oblikovali v luno (ali luni, kot predlaga nova zamisel).
"Trk je okoli Zemlje ustvaril obroč razbitin, iz tega obroča pa smo dobili luno, a ne obstaja noben razlog, da se ne bi mogla oblikovati tudi druga luna,“ je za britanski časopis Guardian povedal Martin Jutzi z Univerze v Bernu.
