Tako zatrjujejo na pravosodnem ministrstvu, kjer pojasnjujejo, da gre za ranljive skupine, ki največkrat težko uveljavljajo odškodnino. Odškodninske zahtevke lahko žrtve uveljavljajo neposredno od države, ki povračilo nato izterja od storilca kaznivega dejanja.
Zahtevo za pridobitev odškodnine lahko žrtve vložijo pri ministrstvu za pravosodje, pri tem je treba poudariti, da morajo to storiti najpozneje v roku šestih mesecev od dneva storitve kaznivega dejanja na posebnem obrazcu, ki je dostopen tudi na spletni strani ministrstva.
Žrtev je upravičena do odškodnine, če je zaradi dejanja utrpela telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine, upravičenec mora to, da je bil žrtev kaznivega dejanja, naznaniti policiji ali tožilstvu, obstajati mora tudi utemeljen sum, da je bilo proti prosilcu odškodnine storjeno nasilno naklepno dejanje. Novela zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj po trditvah pravosodnega ministrstva obenem preprečuje vlaganje zahtevkov za odškodnino v bagatelnih primerih, kot so denimo gostilniški pretepi.
V društvih, ki se ukvarjajo z žrtvami kaznivih dejanj, obžalujejo, da se hkrati s temi spremembami zakona ni povečala tudi višina odškodnin. V lažjih primerih lahko tako žrtev za telesne bolečine prejme od 50 do 500 evrov, v izjemno hudih primerih pa do 10.000 evrov odškodnine. Za duševne bolečine lahko dobi skupno največ 10.000 evrov odškodnine. Pri tem velja poudariti, da lahko žrtev v sodnem postopku vselej zahteva tudi višjo odškodnino.
Komisija za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj je v letu 2010 in do junija 2011 obravnavala 116 zahtev za odškodnino. V tem času je prosilcem ugodila v 44 primerih, največkrat v primerih povzročitev lahke telesne poškodbe, sledijo rop, povzročitev hude telesne poškodbe in spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let. Skupni znesek priznanih odškodnin je 64.780 evrov, vendar vse odločbe še niso postale pravnomočne.
