Taki ljudje namreč večino svojega časa namesto razmišljanju o problemih namenijo iskanju rešitev, namesto premlevanja preteklih dogodkov in iskanja krivcev za zaplete so njihove misli usmerjene v prihodnost, ker se zavedajo, da ne morejo biti samozadosten otok v družbi, so naklonjeni dialogu (tudi ali pa predvsem z drugače mislečimi) in povezovanju, to pa jim omogoča bistveno hitrejše doseganje jasno postavljenih ciljev.
Ja, ko si za izhodišče postaviš cilj, so okvirji razmišljanja, kako uspeti, bistveno širši in tudi rešitve se hitreje porajajo. Navidezno majhen, a dejansko ključen premik. Z njim verjetno nima prav nobenih težav Sandi Češko, ki pravi: "Rad stojim na robu prepada, ker tukaj ni gneče.", in tako slikovito opiše položaj podjetja, ki ga vodi, v primerjavi s konkurenco.
Premike za merjenje s svetovno konkurenco najbolj drznim, ki šele okušajo podjetništvo, prinaša zgodnja jesen. Sosedje namreč na Dunaju pripravljajo Startup Challenge, na katerem lahko mobilna in spletna start-up podjetja predstavijo ideje in izdelke več kot 100 investitorjem. Dva tedna prej pa gredo preverit, iz kakšnega testa dejansko so TMG, Infinitus, Appoteka, Suplea in Aportifiq, peterica start-up podjetij, ki se bo v Silicijevi dolini v sklopu projekta Brezmejnik predstavila investitorjem. Te zanima predvsem, kakšna je dejanska potreba po izdelku in storitvi ter kakšen potencial ima, posebno pomembno pa je, da je ekipa uigrana. Pravi preboj je namreč uspeh ekipe in le pravi timski igralci lahko podjetje umestijo na trg.
Skoraj sočasno bo v Londonu potekal Seedcamp, na katerem bo več kot dva tisoč podjetij iz Evrope, Azije in Afrike. Semenski kapital investitorjev je v štirih letih dobilo sicer samo 22 podjetij, od katerih sedem že ustvarja milijonske prihodke, in medtem ko so na začetku podjetniške poti v večini primerov zaposlovali po dva človeka, jih zdaj 17, ki že poslujejo finančno neodvisno, skupno zaposluje več kot 300 ljudi.
Kaj pripovedujejo zgodbe mladih, ki gredo z idejami, izdelki in storitvami na izjemno konkurenčen globalni trg? Da za svoj uspeh ne potrebujejo dovoljenje od nikogar. Tako kot v svoji knjigi Kariera iz strasti opisuje dr. Orenia Yaffe-Yanai, izraelska klinična in poklicna terapevtka, ki je v svoji več kot dvajsetletni praksi spoznala, da mnogi ne uspejo v svojem poklicu, ker niso dobili prave podpore v svoji družini ali pri partnerju. Mladi, ki stopajo na turbulentni trg dela, potrebujejo torej predvsem opolnomočenje za uspeh. In naj se uspeha nikakor ne bojijo.
Tako razmišlja tudi Tone Stanovnik iz Špice: "V tej splošni družbeni 'depresiji' je treba poiskati izhod v mladi generaciji in ji kar najbolj znižati prag vstopa na svetovni trg, kjer se bo lahko uspešno spopadla s svojimi vrstniki. Če mladim odpremo okna in vrata v svet in spodbudimo zavedanje, da so predvsem sami odgovorni za svojo življenjsko zgodbo, bodo že sami našli poti do uspehov. In ne bo več potrebe, da z granitnimi kockami nad skupščino praznijo svojo do vrha napolnjeno energijo."
Za večjo finančno podporo pri vstopanju na globalni trg je tudi Igor Plestenjak, direktor Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije, ki se ne strinja s tem, da država z rebalansom proračuna povečuje socialne transferje, temveč je za to, da se podpre dobre projekte in mala ter srednje velika podjetja. Vendar je Japtijev prvi mož včeraj očitno dokončno izgubil bitko za obstoj svoje agencije.
Reorganizacija, za katero mnogi opozarjajo, da nima prave strokovne podlage, temveč so v ospredju politični interesi, ga bo razkosala, njegove dejavnosti pa bosta prevzeli Javna agencija za tehnološki razvoj - TIA, ki naj bi prevzela podjetništvo, in Slovenska turistična organizacija - STO, ki se bo morala kosati s področjem tujih investicij. Pri čemer pa naj odgovorni ne bi zasledovali niti dejanske sinergije, ki bi v končni fazi doprinesla k zmanjšanju stroškov delovanja, četudi naj bi vlada, kot zatrjuje, varčevala. A država, ki že nekaj let nima jasnih ciljev, očitno tudi ni timski igralec.
Vrsto fascinantnih podjetniških zgodb, ki so se razvile brez opaznejše finančne pomoči naše vlade, bo mogoče slišati tudi na jesenskem forumu odličnosti, ki so ga naslovili Znanje za gospodarstvo in na katerem bo tudi najstarejši slovenski inovator Peter Florjančič, ki je med drugim zaslužen za okvirčke za diapozitive, lak za nohte, stekleničko za parfume, ki je stara že več kot 60 let, njegovi so zračna blazina, vžigalniki, pa palice za smuk, vodni fitnes... Izumov je namreč več kot 400. "Najboljše okolje za inovatorje je bilo v Monte Carlu, kjer je princ financiral razvoj inovacij," je dejal pred časom in potrdil, da Slovenija za inovativnost ni pravo okolje.
Za konec pa še ena "inovativna podjetniška". S področja varnosti v prometu. Zadnje dni se verjetno tudi vam ne uspe izogniti radijskim reklamam, ki propagirajo izbris kazenskih točk za prehitro vožnjo tako, da pridete na plačljivo "prevzgojo" na poligon varne vožnje. "Ja, dragi, kaj si pa tako slabe volje?" vpraša ženska partnerja, ki dokaj hrupno preklada najverjetneje kar kuhinjsko posodo. "Ah, zaradi prehitre vožnje sem dobil kazenske točke!" "Ne skrbi, pojdi na poligon varne vožnje..." In žena mu pojasni, kako enostavno je to, in spet je začutiti, da sta se v družino vrnila olajšanje in harmonija.
Ko tako večkrat med nenehnim pogledovanjem na števec za hitrost slišiš to reklamo, se zdi, kot da pri "projektu izbris kazenskih točk" kot dobro uglašeni tim sodelujeta represivni aparat, ki "strelja" prehitre voznike, in srenja inštruktorjev varne vožnje, ki se je menda v zadnjih nekaj mesecih prav zaradi tega več kot podvojila. Dober biznis, ni kaj!
Če to verjamemo ali ne, vsekakor gre za odličen primer tako imenovanega laserskega targetiranja, kot temu pravi marketinška stroka, ko izbrani skupini uporabnikov ponudiš natanko to, kar nujno potrebuje. Enostavno. Uporabnik vozi neodgovorno, in potem si za nekaj manj kot dva stotaka kupi nekaj odgovornosti, dokler je spet ne "porabi", ko noga na plinu postane pretežka in ga dobi radar.
