Bolt je s svojim prihodom na svetovno atletsko sceno sprožil pravo revolucijo v sprintu. Način, na katerega premaguje svoje nasprotnike in osvaja medalje, je pravzaprav neverjeten, znanstveniki v ZDA pa menijo, da ključ do njegovega uspeha ne tiči v hitrem premikanju nog.
Atleti in navadni smrtniki noge premikajo z isto hitrostjo
Peter Weyand iz Univerze South Methodist je že pred desetimi leti ugotovil, da atleti in navadni smrtniki svoje noge premikajo s približno enako hitrostjo. "Čas potreben za dviganje in spuščanje nog je zelo podoben. Ta ugotovitev nas je nadvse presenetila,“ je priznal Weyand.
Razliko med običajnimi ljudmi in vrhunskimi športniki pri teku lahko ugotovimo, ko pod drobnogled vzamemo nastali pritisk, ko se stopalo dotakne tal, pomembno pa je tudi, koliko časa se slednje tal tudi dotika. Sila povprečnega koraka pri običajnem tekaču znaša med 250 in 300 kilogrami, pri olimpijskem šprinterju pa kar 500 kilogramov.
Ko se stopalo dotakne tal, tam ostane v povprečju 0,12 sekunde, stopalo vrhunskega sprinterja pa se tal dotika le 0,08 sekunde, kar je 33 odstotkov učinkoviteje, je še ugotovil Weyend.
Ključno je manjše število korakov
Bolt svojo prednost v primerjavi z ostalimi tekmeci tako pridobi na račun manjšega števila korakov. Sto metrov Jamajčan preteče z 41 koraki, tremi manj kot njegovi tekmeci.
Višji tekači so imeli že od nekdaj težave z učinkovitostjo, saj dirka na 100 in 200 metrov zahteva ravnotežje, nadzor in moč. Nižji šprinterji, kot je na primer Tyson Gay, ki je visok 176 centimetrov, so v preteklosti veljali za idealne, a Bolt je od Američana višji za kar 15 centimetrov.
"Bolt ima kombinacijo ekstremne višine, relativne teže, poleg tega pa tudi zelo hitro pospešuje. Z boljšim pospeškom se lahko pohvali le Asafa Powell, a ker je Bolt tako ogromen, naredi manj korakov. In če ste tako visoki in težki , se le stežka ustavite,“ je pojasnil dr. Mike Young, trener za moč in hitrost.
