Druge študije so odkrile, da pri tistih, ki imajo manj družbe, obstaja večje tveganje, da zbolijo za demenco in za boleznimi, povezanimi z višjim krvnim pritiskom. Tudi genetske predispozicije za boj z resnimi virusnimi infekcijami oslabijo, poveča pa se tveganje za rakava in srčna obolenja.
Psiholog John Cacioppo iz Chicaga je preučeval pojav osamljenosti. "Občutek osamljenosti in neljubljenosti nam lahko otežuje spanje in tudi pospeši napredovanje demence," razlaga Cacioppo, ki je odkril, da se zaradi pomanjkanja družbe povečajo stopnje stresnega hormona kortizola in poviša krvni pritisk, kar lahko vodi do srčnih napadov in kapi.
"Živimo čedalje bolj izolirano življenje – delno zaradi staranja, delno pa zato, ker se poročamo starejši in imamo manj otrok. Imamo manj zaupnikov in stopnje osamljenosti rastejo," razlaga psiholog.
Za boj proti kajenju imamo obilico pomoči, od celih društev pa do nikotinskih obližev – ni pa obliža proti osamljenosti. In za odrasle je to lahko zelo težko – prijateljstva se v največji meri formirajo v mladosti, v šolah, na univerzah in v prvih službah. Vsak je v novi situaciji, išče prijatelje in tu se prijateljstva in poznanstva vzpostavijo naravno, pogosto pa trajajo zelo dolgo. Ko pa se staramo, lahko že sklenjena prijateljstva razpadejo, za njih je, denimo zaradi družinskega življenja ali skrbi za ostarele starše, vse manj časa.
