"Odlične ideje za posel, menedžiranje in vodenje lahko vodja, ki je tehnik po izobrazbi, pridobi s študijem literature družboslovnih ved in obratno - družboslovec jih lahko pridobi, če se poglobi v naravoslovje. Ali pa nove ideje dobi v iskanju rešitev, ki sicer že obstajajo v naravi ali pa v svetu športa in umetnosti, v študiju in igranju šaha, nenazadnje pa tudi pri svojih otrocih, ki znajo povsem neobremenjeno in sveže pogledati na določeno situacijo," zelo konkretno pojasnjuje Žezlina.
Ali je ustreznega izobraževanja za menedžerje v Sloveniji dovolj?
Klasičnega menedžerskega izobraževanja da, takega, ki bi bilo praktično, vseživljenjsko in s poudarkom na poslovni in osebnostni širini ter etiki in poslovni morali pa ne. Zato me ne čudi, da imamo toliko kratkoročno usmerjenih, ozkogledih menedžerjev, ki ne znajo ali pa sploh nimajo interesa gledati dolgoročno in sistemsko, predvsem pa ne upoštevajo interesov vseh deležnikov podjetja, kar na dolgi rok ne prinaša trajne konkurenčne prednosti in višje dodane vrednosti.
Katere knjige nameravate prebrati v poletnih mesecih in čemu boste v letošnjih poletnih mesecih za svojo osebnostno rast namenili svoj čas?
Knjige, ki jih berem zdaj in jih bom med poletjem še prebral, sta Pamet v krizi Mira Cerarja, v kateri gre za iskanje zdravorazumskega razmišljanja in prave mere, ter Srkajoči um Marie Montessori, ki obravnava razvoj sposobnosti vsrkavanja, ki jo imajo otroci, stari do treh let, in pokaže, kaj se od tega lahko naučimo za še boljšo vzgojo otrok in lasten razvoj. Ne bo šlo niti brez Garija Kasparova in njegove knjige How life imitates chess - Insight into life as a game of strategy, iz katere bralec lahko črpa znanje za razvijanje strateške kompetence; o razvijanju podjetniške kompetence pa bom bral v knjigi Richarda Bransona z naslovom Business Stripped Bare. Čaka pa me še tudi Psihoterapija Možine idr., ki obravnava poznavanje delovanja človekove osebnosti in spoznavanje različnih šol psihoterapije.
Posebno pozornost in čas bom namenil tudi razvoju svojega svobodnega otroka, kot radi rečemo po transakcijski analizi, se pravi razvoju lateralnega razmišljanja 'out of the box', iskanju kreativnih in svežih pogledov na obstoječe projekte ter razvoju novih podjetniških idej.
Katere knjige in dejavnosti priporočate mladim menedžerjem in vodjem?
Mladim menedžerjem in vodjem na nižjih ravneh vsekakor zelo priporočam knjigo dr. Ichaka Adizesa V iskanju vrhunca, v kateri so pregledno in slikovito opisani življenjski cikli podjetja in različni stili menedžiranja ter vodenja glede na te faze, Skrite zmagovalce Hermana Simona, ki opisuje, kako uspevajo mednarodne podjetniške gazele, kaj so njihovi skriti recepti, pa tudi Saint Exuperyja in njegovega Malega princa, ki govori o tem, da je bistvo očem nevidno in da je treba gledati s srcem in intuicijo. Prašičja farma Georgea Orwella je odlična prispodoba psihologije upravljanja moči in psihologije množic, priporočam pa tudi Jacka Welcha - Straight from the gut, ki vsebuje pronicljiva razmišljanja dolgoletnega direktorja in karizmatičnega voditelja ene največjih svetovnih korporacij, in knjigo Frieda Hanssona z naslovom Re-work. Ta razbija dosedanje menedžerske mite in koncepte, kot je na primer, ali so poslovni načrti in menedžersko načrtovanje, kakršne poznamo sedaj, sploh potrebni.
Ob tem jim svetujem, naj razvijajo interdisciplinarna, in ne samo poslovna znanja, ter zdrav duh v zdravem telesu. Se pravi, ne samo kognitivno oziroma miselno raven, temveč tudi čustveno, duhovno in telesno komponento svoje osebnosti.
Kakšno je najbolj primerno razmerje med IQ in čustveno inteligenco pri vodjih?
IQ je potreben predvsem za uspešno menedžiranje, torej vodenje procesov, a ne zadošča za uspešno vodenje ljudi, medtem ko je visok EQ že skoraj zadosten pogoj za uspešno voditeljstvo, torej za vodenje ljudi.