Skoraj 70 odstotkov zaposlenih mladih je imelo delo za določen čas, tretjina zaposlenih za določen čas le za krajši delovni čas. Delež zaposlitev za določen čas se je od leta 2005 povečal za 7 odstotnih točk, delež zaposlenih za določen čas s krajšim delovnim časom pa celo za nekaj več kot 11 odstotnih točk. Na Sursu vidijo v tem dokaz, da so zaposlitve mladih vse bolj negotove in nestabilne.
Kar 86 odstotkov mladih je delalo v zasebnem sektorju (med vsemi delovno aktivnimi je takih 78 odstotkov), pri čemer je več kot četrtina opravljala delo v storitvenem sektorju, najbolj pogosto na delovnem mestu prodajalca. Mladi so v povprečju opravili 30,7 ure na teden, kar je skoraj devet ur manj, kot to velja za celotno populacijo.
Na Zavodu za zaposlovanje je bilo lani v povprečju prijavljenih 11.000 mladih, medtem ko je bilo po anketi o delovni sili brezposelnih 14.000 mladih. Stopnja brezposelnosti je znašala 14,7 odstotka, kar je dvakrat več od brezposelnosti v celotni populaciji.
Zanimivo je, da delo prek Zavoda za zaposlovanje išče le 55 odstotkov brezposelnih mladih. Kar 90 odstotkov jih raje pregleduje oglase, 88 odstotkov je v ta namen povprašalo sorodnike ali prijatelje, 74 odstotkov pa se jih je obrnilo neposredno na delodajalca. Skoraj dve tretjini brezposelnih mladih ima sicer srednješolsko izobrazbo, z dokončano osnovno šolo je brezposelnih 29 odstotkov mladih, z visokošolsko izobrazbo pa 6,5 odstotka.
Slovenija ima najnižje tveganje revščine med mladimi
V Sloveniji se na trg dela po zaključeni osnovni šoli vključi le 10 odstotkov mladih, po zaključeni srednji šoli pa manj kot 30 odstotkov. Kar 65 odstotkov mladih se izobražuje, od tega je bilo lani 82.000 dijakov in 74.000 študentov. Mladih, ki niso vključeni niti v izobraževanje niti niso delovno aktivni, je le 7,1 odstotka, po čemer smo na 4. mestu v EU. Manj neaktivnih mladih imajo le še na Nizozemskem, v Luksemburgu in v Avstriji. Povprečje EU sicer znaša 12,3 odstotka.
Še bolj razveseljivo je, da beleži Slovenija po podatkih za leto 2009 najnižjo stopnjo tveganja revščine med mladimi v starosti od 16 do 24 let. Stopnja tveganja revščine je znašala 8,4 odstotka, kar je za več kot 12 odstotnih točk manj od povprečja EU. Na Sursu menijo, da revščino, poleg dejstva, da kar 84 odstotkov mladih živi pri starših, blažijo tudi socialni transferji in delo prek študentskega servisa.
Denarno socialno pomoč v višini 230 evrov je lani prejemalo 14.000 mladih, kar 60.000 pa jih je bilo po podatkih za leto 2009 upravičenih do štipendije (v povprečni višini 173 evrov). Preko študentskega servisa je bilo lani zaposlenih 31.000 mladih (5000 manj kot leta 2008), pri čemer je povprečni zaslužek znašal 293 evrov (13 evrov več kot leta 2008).
