Ob sklepanju o financiranju projekta ter poroštvu države za posojila za TEŠ6, o katerih se bo verjetno odločalo že v tem tednu, se nakazujeta dva scenarija:

a) posojilo EIB z državnim poroštvom ali

b) posojila komercialnih bank z zavarovanjem s premoženjem HSE.

Varianta a ne bi smela dobiti zelene luči, preden se iz novega investicijskega programa NIP4, ki je pravkar v izdelavi, nedvoumno ne ugotovi ekonomska učinkovitost ali neučinkovitost projekta. Tak je bil sklep vlade z dne 14. aprila 2011. Ali bo vlada poteptala lastne sklepe?

V primeru, da državnih poroštev vlada ne bo predlagala, bodo po napovedih v HSE pridobili posojila komercialnih bank, ki bodo dražja in bodo zahtevala zavarovanje s premoženjem HSE.

To pa pomeni realno tveganje razprodaje posamičnih elektrarn HSE tujim privatnim bankam ali morebitnim tujim lastnikom, prevzemnikom terjatev. Oboje - izdaja poroštev ali njihova zavrnitev - je v nekem smislu začetek konca. V prvem primeru se nam obeta drastičen skok cen elektrike in posledično poslabšanje konkurenčnosti gospodarstva, v drugem primeru pa konec tako opevane energetske neodvisnosti in razprodaja slovenske energetike.

Obstaja pa še tretja možnost - zaustavitev in prekinitev projekta TEŠ6. Tega koraka pa si mnogi politiki, ki so v objemu ali kleščah šaleškega lobija, ne upajo ali nočejo storiti. Zato želimo pred odločanjem o poroštvih politikom vendarle sporočiti, da se pred koncem leta lahko ponovi leto 1999, ko je bil z referendumom o poroštvih ustavljen trboveljski projekt TET2. Danes sicer to zdi še nedosegljivo, vendar postaja vedno bolj verjetno.

Danes se veliko ljudi sprašuje, koliko bi nas stala zaustavitev projekta, le malokdo pa se vpraša, kolikšen prihranek bi nam to prineslo. Prihranek je razlika med ceno projekta (trenutno 1,4 do 1,6 milijarde) in seštevkom vseh stroškov zaustavitve projekta skupaj z nadomestno rešitvijo. Mislim, da se prihranek giblje med 800 milijonov in milijardo evrov. Ko bo javnost dobila dostop do NIP4, bo to seveda možno bolj natančno izračunati in konkretno opredeliti.

NIP4 naj bi pokazal končno ceno investicije in koliko bomo plačevali za MWh elektrike iz TEŠ6. Ta cena naj bi bila po novem izračunana na bistveno realnejših osnovah, ne le po rudarskoekonomski fikciji, kot je vhodna cena energenta 2,25 evra za gigajoule. Bo pa tudi z NIP4 velika težava, saj pogodba z Alstomom vsebuje znamenito (enosmerno) eskalacijsko klavzulo. S tem je že vnaprej onemogočen izračun končne cene investicije.

Da bo minister Križanič pri predlogu za garancije upošteval ekonomska dejstva, je najbrž naivno pričakovati. Ko gre za interese, je verjetno vse drugo nepomembno. Je pa to v nasprotju s prisego, da kot minister deluje v javno korist. Enako bi moral seveda ravnati tudi "poslovodeči na ministrstvu" za gospodarstvo, minister za razvoj in evropske zadeve mag. Mitja Gaspari. Tudi on je zaprisegel. In če mu je kaj za razvoj Slovenije, bo garancijo suspendiral. Na koncu pa, kljub slabim izkušnjam, vendarle računamo tudi na predsednika vlade, ki je z nedavno prijavo AUKN protikorupcijski komisiji že dal signal, da ne bo več dopuščal odločanja pod pritiski iz ozadja. Pred glasovanjem o zaupnici ga pozivamo, da ne glede na nasprotovanja in pritiske stori državotvoren korak, po katerem se bo zapisal v slovensko ekonomsko zgodovino. Naj ne ostane na pol poti. Še vedno velja: spoštovanje zasluži človek, ki dokonča, kar zmore. Menim, da je ustavitev odločanja o poroštvih pred predložitvijo NIP4 v dosegu njegovih zmogljivosti.

TEŠ 6 ne bo nadomestni blok - na obzorju je TEŠ 456!

TEŠ6 ne bo nadomestni blok, pač pa eden izmed blokov v TEŠ. Za tako sklepanje je dovolj osnove. Na naslovni strani Dela (sobota, 4. junija 2011) beremo: "V HSE zdaj neuradno priznavajo, da je bil od začetka TEŠ zamišljen kot največja elektrarna v državi, delali bi tako šesti kot peti in začasno tudi četrti blok. Šele po opozorilih okoljevarstvenikov je šesti blok postal nadomestni, ki znižuje emisije." Nekatera dejanja šaleškega lobija in njegovih eksponentov v Ljubljani že kažejo na to. Kaj je na tem in kakšne posledice bi to imelo za Slovenijo, zahteva javno razpravo in jasne odgovore.

Zelo realen je naslednji rjavo-črni scenarij: po izgradnji TEŠ6 bodo v TEŠ obratovali vsi trije bloki: blok4, blok5 in blok6. Dobili bomo tako imenovani TEŠ456. Ob sedanjih 3,7 TWh na leto bodo v TEŠ proizvedli še enkrat toliko, to je okoli 7,5 TWh na leto. Podjetje TEŠ bo naenkrat - "tistega lepega dne", ko bo začel obratovati TEŠ6 - prevzelo primat in postalo največja elektrarna v državi. Sedanji tretjinski delež elektrike iz TEŠ, ki ga pogosto postavljamo za zgled kot pravo razmerje v energetski mešanici, se bo z obratovanjem TEŠ6 nenadoma povečal na prek 60 odstotkov. V letu 2015 bomo na presenečenje mnogih pristali v visokoogljični družbi. Kartel TEŠ, že danes najvplivnejši v državi, bo postal absolutni monopolist. Ampak tedaj bo že prepozno. Ne bo nam pomagal noben NEP in ambiciozne številke ob nedosegljivih ciljih.

Tako se bo Slovenija 2015 pretvorila v izvoznico elektrike in smetišnico Evrope. Elektriko naj bi proizvajali za domače potrebe in za izvoz. Velik del domače porabe sicer že zdaj odpade na podjetja v tuji lasti: avstrijski Salonit Anhovo, francoski Lafarge cement in ruski SIJ - Slovensko industrijo jekla. Ob Kidričevem so to skoraj vsi glavni porabniki elektrike. Pa tudi polovico elektrike iz Krškega izvažamo, sami pa skrbimo za jedrske odpadke. V to kislo jabolko slovenske energetske potratnosti nihče ne zagrize.

Krog je sklenjen. Le en člen v tej verigi manjka. Zaloge premoga. Za obratovanje vseh treh blokov namreč ne bo dovolj premoga. Tedaj ali pa že prej ga bomo uvažali iz Indonezije (zdaj pravijo, da iz Bosne ali morda celo z Goričkega), kajti aspiranti na provizije že nastavljajo žepe. Nekateri od njih sedijo v "neodvisnih" agencijah in ne dvomimo, da se jim jih ne bo posrečilo napolniti. Kajti če bo oblast še naprej ljudska, je mogoče prav vse. Celo gradnja premogovne avtoceste Velenje-Šentrupert mimo vseh ustaljenih prometnih tokov. Tu naj bi nastal nov prometni tok - tok premogovnih kamionskih prevozov v Šaleško dolino.

Ker smo v Sloveniji mojstri opravičevanja nesmislov, bomo ta problem zlahka proglasili za obrobno nepomembnost. Za to imamo usposobljene nekatere akademike, profesorje energetike in prometne strokovnjake. Z njihovo pomočjo bo to pred ljudstvom zlahka opravičiti, kajti vsi mediji bodo razglašali eno in isto resnico: "Postali smo izvoznik elektrike." Na sončni strani Alp bo proglašena nova delovna zmaga, izvoz elektrike iz TEŠ, četudi umazane in nekajkrat preplačane. Dobili bomo slovensko kokoš, ki bo na račun današnjih in bodočih davkoplačevalcev desetletja nosila zlata jajca maloštevilnim izbrancem. Elektrifikacija+ljudska oblast je bil naš cilj že od nekdaj, ta vlada ima edinstveno priložnost, da ga uresniči. Fantastika je včasih realnejša od resničnosti.

Ovadba anonimnih delavcev in napačna obtožba

V sagi o TEŠ6 velja zabeležiti še tole zgodbo. Pred dnevi smo v časnikih brali novico: Delavci TEŠ so Radićevo, Golobiča in Kopača naznanili NPU. V prijavi vsem trem očitajo, da so zaradi nasprotovanja šestemu bloku in zavlačevanja postopkov državno premoženje oškodovali za vsaj 200 milijonov evrov. "Ozaveščenim" anonimnim delavcem predlagam, da svojo obtožbo umaknejo in vložijo novo, tako da bodo vsi omenjeni odgovarjali ne za to, kar so storili, pač pa za to, česar niso storili. Niso namreč storili dovolj, da bi projekt TEŠ6 ustavili. Najprej bi ga morali zamrzniti, nato pa po obveznem stresnem-streznitvenem testu, seveda če bi bil ta negativen, dokončno prekiniti. Olajševalna okoliščina obtoženim pa je, da so prav z dejanji, za katere so obtoženi, onemogočili, da bi dodatnih 200 milijonov evrov nepovratno poniknilo v žrelu megalomanskega projekta. Veliko denarja, ki pa anonimnih delavcev ne zanima, pa je, kot vidimo zadnje čase, šlo za skrite nedokumentirane finančne transakcije-usluge lokalnim in vsakršnim izbrancem.

Po majskem Delovem omizju v Velenju, na katerem sem tudi sam sodeloval, smo slišali, da se bodo delavci za TEŠ6 borili do zadnje kaplje krvi. Pravijo, da za kruh svojih otrok in vnukov. Pri tem ni jasno, za kakšen kruh gre in kdo jim hoče ta kruh vzeti. Tudi finančna kriza jim ne pride do živega. TEŠ6 pojmujejo kot fevdalno pravico, izvzeto iz javnofinančne obravnave. Ne zanimajo jih boljše rešitve za vso Slovenijo in tudi za njih same. Takšne, ki bodo zagotavljale delo in zaslužek domačim delavcem in ne le tujim dobaviteljem, multinacionalkam, evropskim bankirjem in domačim izbrancem.

Iluzije v NEP so zelena luč za nadaljevanje sedanje politike

Novi energetski program NEP2, ki je ta čas v razpravi, ima ambicijo, da nas do leta 2050 popelje v nizko, skoraj brezogljično družbo. Vse lepo in prav, ko bi bilo to uresničljivo. Vendar ni in še dolgo ne bo, kajti vsa akumulacija HSE v naslednjih desetletjih bo porabljena za odplačila investicije v TEŠ6. Brez denarja pa ni muzike. To ve vsak, le sestavljaci NEP tega nočejo priznati in upoštevati.

To se v NEP odraža tudi tako, da TEŠ6 umeščajo v večino (nejedrskih) scenarijev. Ob tem pa izpuščajo posamezne lokacije in regije, kot so Zasavje, Primorska, Prekmurje. Izpuščeni so tudi bistveni posamezni energenti, kot je utekočinjeni zemeljski plin, in bistveno je podcenjena hidroenergija. Seveda ni naključje, da je izpuščena tudi TEŠ6 zelo konkurenčna opcija, to je posodobitev blokov 4 in 5. To so le glavne bele lise, ki kažejo na veliko strokovno ignoranco in neodgovornost sestavljalcev NEP2. O neodvisni stroki, ko ta v isti sapi govori o nizkoogljični družbi in nepogrešljivosti TEŠ6, lahko v tem primeru le sanjamo.

Tako se vse bolj bližamo scenariju, da bo manj razvita Slovenija s penali na izpuste financirala razvoj novih tehnologij v razvitejših državah EU. Sestavljalci NEP seveda tega ne upoštevajo, ker ne vidijo čez ograde svojih omejitev. Pot v pekel so jim določili drugi, oni so jo le tlakovali z dobrimi nameni. Plačevali pa jo bomo prebivalci Slovenije. Še bolj od nas samih bodo dolgove poravnavali naši zanamci. Tudi zanamci anonimnih delavcev TEŠ.

Ob koncu še novica iz "kvote dobrih novic". V tisku beremo, da se namerava minister Gaspari dosledno držati ocene novega investicijskega programa NIP4 po kriterijih, ki jih je postavila vlada s sklepom 14. aprila 2011. Ta sklep je velika omejitev, ki bo fantazijsko odlični projekt TEŠ6, ki je v resnici njegovo nasprotje, končno postavila na tla realne ekonomije.

Enako velja, da naj bi varovanje okolja in realna ekonomika obveljala kot prednostni kriterij tudi pri odločanju o investicijah. Tudi o okoljsko (izguba 100 hektarjev najboljše kmetijske zemlje) in finančno nesprejemljivi (več kot 200 milijonov evrov dražji) varianti famozne kamionarsko premogovne ceste na trasi F-2 Velenje-Šentrupert. In upamo, da ne bodo prevladala stališča sprevržene cestne "civilne iniciative" iz Velenja. Sprevrženost te iniciative je v tem, da jo vodita oblastna funkcionarja - podžupan Srečko Meh in načelnica občinske uprave. Oblastni funkcionar na čelu civilne iniciative! Mediji pa v tem sploh ne vidijo problema. V Sloveniji so poteptana vsa merila normalnosti. Podivjani pohlep išče legalnost in legitimiteto za svoje početje prek različnih agencij (AUKN, ARSO), saj mediji mižijo in nadzorne institucije ne delujejo.

Projekt TEŠ6 se lahko zalomi tudi ali predvsem zaradi finančne krize. Omejitve v investiranju bi morale veljati tudi zanj. Kajti to ni investiranje, to je neproduktivno trošenje - zapravljanje. Projekt ni fevdalna lastnina, čeprav akterji projekta ravnajo kot fevdalci in se izgovarjajo na to, da ne gre za javna sredstva. Upravitelji paradržavnih podjetij ne upravljajo s svojo lastnino, pač pa z državno lastnino. Paradržavni upravitelji so se spremenili v "odtujene centre moči". Za to je kriva tudi zakonodaja, predvsem pa pomanjkanje politične volje, da se tem "lastnikom" stopi na prste.

50 let monopola je več kot dovolj - nobena stvar ni večna

Čeprav monopol šaleških upraviteljev traja že petdeset let, ni racionalnega in moralnega razloga, da nam vladajo še nadaljnjih petdeset. Kajti njihova doba se je iztekla. Danes so možne številne izbire, predvsem pa prava in optimalna kombinacija - mešanica energetskih virov z zelo močnim poudarkom v smeri prehoda na obnovljive vire. Seveda pa je potrebna tudi prava kombinacija kratkoročnega in dolgoročnega spomina in razmišljanja ter nekaj zdrave kmečke pameti. Ta je zdaj v močnem deficitu. Posebej pri tem projektu, ki se je postavil nad državo in njene upravljalce.

Škandalozno je, da energetsko politiko v državi vodi in diktira eno podjetje. Razni blagozveneči dokumenti, kot je NEP2, ne pomagajo, nanj se v Velenju in Šoštanju v vsakem primeru požvižgajo. Psi lajajo, karavana gre dalje svojo pot. Do kdaj bo še tako? In ali se sploh v Sloveniji zavedamo, da je tako?

Čas je, da se napiše novi NEP2, alternativa uradnemu, ki je ta čas v javni razpravi. Stroka je popolnoma zatajila. Sestaviti bi ga morali resnično neodvisni strokovnjaki - strokovnjaki, ki so v celoti finančno in idejno neodvisni od vladajočih struktur, hkrati pa niso vpeti v napol legalne in ilegalne lobije in kvazineodvisne agencije. O tem bomo še pisali. Jeseni bomo objavili alternativni NEP - na desetih straneh. Ta je potreben prav tako, kot je potrebna alternativa sedanji "ljudski" oblasti.

Ideja referenduma vse bolj dozoreva

Če pride do referenduma, kar je zelo verjetno, mora biti javno mnenje na to pripravljeno. Civilne iniciative se bodo povezale, morda tudi formalno. Ne smemo pa predolgo čakati. Tema prehoda v nizkoogljično družbo - v praksi, ne le na papirju - mora priti na vrh agende v volilni kampanji. Idealno bi bilo, da se referendum o garancijah za TEŠ (zakonodajni) in materiji o zakonski ureditvi tega področja (posvetovalni referendum) zgodi skupaj z volitvami. Potem bi se morda končno zgodili premiki tudi v nekaterih strankah in glavah poslancev.

Ljudstvo bo na referendumu odločalo o sila preprosti zadevi, o javnih in lastnih financah. In o davku na nesposobnost krotilcev šaleške hobotnice. Javno mnenje, ljudje in novinarji pa se bodo morali usmeriti v bolj dolgoročno razmišljanje o tem, kam gremo in kam plovemo, pa tudi v razmišljanje o svojih denarnicah. Kadar je politika nespametna, jo mora spametovati ljudstvo.

Črni energetski scenarij ni izolirana zadeva. Vplival bo na vse nas in na naše potomce, prihodnje generacije. Zato je naša dolžnost, da mislimo v imenu tistih, ki jih še ni ali so nemočni. Zato bi bila tožba proti državi v imenu še nerojenega otroka ali komaj rojenega vnuka prava stvar. Zadela bi bistvo problema. Bila bi tudi lekcija kratkoročni javni zavesti in intelektualcem, ki mislijo samo iz rok v usta. Jutrišnji dan jih ne zanima. Zato, ker imamo na eni strani takšno, na drugi strani pa predvsem ideološko inteligenco, imamo takšno st(r)anje! Imamo pa še posebno kategorijo lepodušniške inteligence, ki je (kvazi)kritik današnjega stanja in ki poziva na bonton v obnašanju. Ko eni kradejo, naj se ljudstvo ukvarja s pravili lepega vedenja in z zaklinjanjem o nujnosti poštenega upravljanja. To je mlatenje že zdavnaj omlatene slame.

Dokler ni nadzora, ne bo poštenja. Konkretno se je treba zoperstaviti ljudem, ki funkcije nadzora ne opravljajo, ker je (ne)nadzor zlizan z aktualno oblastjo. Zakonodajo bo treba urediti tako, da to ne bo več možno oziroma da bo čim manj možno, da bo to izjema, anomalija, ne pa prevladujoče stanje. Nadzorniki niso anonimni delavci iz vse Slovenije, niti tisti iz TEŠ, pač pa dobro plačani funkcionarji, ki v imenu nenadzora ščitijo svoje pozicije in svoje tovariše. "Tovarišija" je zdaj postala konjunkturna panoga, ki je v vzponu.

Imamo celo nekakšne ekološke pravnike. Kaj delajo? In imamo makroekonomiste, ki jih zanimajo samo finančni agregati in morda še kakšne mini anomalije - novi audiji pred skupščino v težkih časih. Na tisoče audijev, ki so skriti v bilancah nedotakljivih paradržavnih podjetij, pa nihče ne vidi. To je prebanalno, lepše je plavati na višavah abstrakcije, ki ničesar ne spreminja v praksi.

Politika, stara ali nova, leva ali desna, vzhodna ali zahodna, mora postati politika - služenje javnemu interesu. Samo nabiranje in preštevanje volilnih glasov ni dovolj, ne more biti cilj. Program vladanja mora biti koncipiran za deset let, ne le od mandata do mandata. Dvomim, da bo "reševanje situacije" z novimi strankami in s staro-novimi obrazi rešilo te stranke, še manj pa bo rešilo ekonomsko in socialno situacijo v Sloveniji. Dovolj je, če se streznijo obstoječe stranke. Pritisk civilnih iniciativ pa naj le-tem pomaga k streznitvi. Zadeva je preprosta, čeprav vemo, da so mnogokrat prav preproste stvari, na dosegu roke, najtežje uresničljive.

Vili Kovačič, soustanovitelj civilne iniciative DavkoPlačevalciSeNeDamo