Gospod Simič, kakšen je vaš čudežni recept?

Ne gre za čudežni recept. Gre za stvari, ki so na pladnju. Naš problem je upad javnofinančnih prihodkov. Če jih hočemo povečati, moramo opraviti celovito davčno reformo in pripraviti stimulativno davčno zakonodajo. Uvesti je treba davčne blagajne, nov davčnoinformacijski sistem, na davčne svetovalce in računovodje prenesti določena pooblastila za pravilno obračunavanje in plačevanje davkov ter znižati proračunske odhodke. S temi ukrepi bi po moji oceni v letih 2015 do 2017 pridobili dodatne tri do štiri milijarde evrov. Dejstvo je, da Avstrija, ki je štirikrat večja od Slovenije, pobere več kot 60 milijard evrov davkov, kar je skoraj dvanajstkrat več kot v Sloveniji, kjer jih poberemo le nekaj več kot pet milijard. To kaže, da pri nas nekaj ni v redu in da imamo še nekaj rezerve.

Ali imate kakšen konkreten izračun, po katerem bi pridobili te tri do štiri milijarde evrov?

Z novim davčnoinformacijskim sistemom in ob drugačni organizaciji dela bi se lahko prihodki povečali za 10 do 15 odstotkov, kar pomeni milijardo do milijardo evrov in pol na letni ravni. Žal sta zaradi odlašanja z uvedbo informacijskega sistema, ki zaradi politike zamuja več kot dve leti, že izgubljeni dve milijardi. Uvedba davčnih blagajn bi po moji oceni lahko prinesla dodatno milijardo evrov davka. Če pogledamo podatke iz delovnega gradiva za zakon o davčnih blagajnah, je 84.473 samostojnih podjetnikov posameznikov v letu 2009 plačalo za 81,9 milijona davka, kar znese povprečno le 969,54 evrov davka letno na enega podjetnika. Neverjetno malo.

Pri davku od dohodkov pravnih oseb se lahko z zdajšnjih 400 do 500 milijonov evrov dvignemo na 1,2 do 1,3 milijarde evrov, kot je bilo leta 2008, ali še več, kar pomeni dodatnih 600 do 700 milijonov davkov. Tudi z drugače izvedenimi davčnimi pregledi se lahko pobere več davka. Z reorganizacijo javnega sektorja, ki porabi samo za plače več kot 4 milijarde evrov letno, pa bi lahko privarčevali 600 do 800 milijonov evrov.

Pripravili ste predloge za novo davčno reformo, kjer predlagate znižanje davkov. Ali ne bi tako prišlo do še večjega izpada prihodkov?

Logika "višji davki - višji priliv" danes težko vzdrži. Davčne prihodke lahko povečamo s širitvijo davčne osnove in s povečanjem števila davčnih zavezancev. Tako kot v podjetništvu je tudi pri davkih treba najti tržne niše in si zagotoviti konkurenčno prednost pred drugimi državami. Poslovneži iz tujine nas ne sprašujejo, kakšno vreme imamo v Sloveniji, ampak kako visoki so davki, kako so obdavčeni stroški dela in kakšen je odnos države in davčne uprave do zavezancev.

Od Pahorjeve vlade ves čas poslušamo očitek, da je sedanji javnofinančni primanjkljaj podedovala prav zaradi vaše davčne reforme. Kaj menite o tem?

V poročilu fiskalnega sveta sem dokazal, da to ni res. V nobenem segmentu nisem našel argumenta, da bi davčna reforma povzročila upad prihodkov, kvečjemu nasprotno. Po reformi v letu 2006, to je po znižanju davkov, so se davčni prihodki leta 2007 zvišali, še višji pa so bili leta 2008. Potem je prišlo do upada nekaterih davkov, in to predvsem zaradi svetovne krize. Drugi javnofinančni prihodki so rasli, ne glede na vse dogodke.

Kaj predlagate v reformi?

Pri dohodnini predlagam bolj stimulativno lestvico s petimi razredi. Dohodke z davčno osnovo do 3000 evrov bi obdavčil z nižjo davčno stopnjo v višini 10 odstotkov. V najvišji dohodninski razred z 41-odstotno stopnjo bi uvrstil dohodke z davčno osnovo nad 40.000 evrov namesto sedanjih 15.269 evrov. Obstoječa 16-odstotna davčna stopnja bi ostala, namesto sedanje stopnje 27 odstotkov predlagam novo, ki znaša 25 odstotkov, dodali pa bi še eno vmesno, 35-odstotno stopnjo. Predlagam tudi povišanje splošne davčne olajšave z današnjih 3144 na 6000 evrov.

Z znižanjem davka od dohodkov pravnih oseb z 20 na 15 odstotkov bi dolgoročno privabili tuje vlagatelje. Uvedli bi pavšalno obdavčitev pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, ki imajo manj kot 50.000 evrov prihodkov, tako da bi pavšalni davek znašal 3000 evrov letno. Z 20 na 15 odstotkov bi znižal tudi obdavčitev kapitalskih dobičkov, obresti in dividend, za plače, višje od 6000 evrov bruto, pa predlagam odpravo obračunavanja prispevkov za socialno varnost. Ker bi bili prihodki zaradi omenjenih znižanj davčnih stopenj v začetnem obdobju verjetno nižji, bi bilo treba povečati DDV za dve odstotni točki, to je z 20 na 22 odstotkov, pri čemer pa bi nižja davčna stopnja ostala nespremenjena.

Kakšen bi bil finančni izkupiček takšne reforme?

Po moji oceni bi imel državni proračun, ob upoštevanju sedanjih podatkov, 400 do 500 milijonov manj prihodkov, vendar je do leta 2014 še dovolj časa. Morebitni izpad prihodkov je mogoče delno nadoknaditi s sprejemom zakona o enkratnem in časovno omejenem 10-odstotnem davku na neprijavljene dohodke. Ocenjujem, da je tovrstne gotovine tri do štiri milijarde evrov, kar pomeni 300 do 400 milijonov izrednih prihodkov, to pa v letu 2014 zadoščalo, da ne bi prišlo do zmanjšanja javnofinančnih prihodkov. Več bo treba narediti tudi za racionalizacijo dela in zmanjšanje stroškov državne uprave. Uvesti bi bilo treba pravilo, da se z izvolitvijo nove vlade vsem zaposlenim prekinejo pogodbe o zaposlitvi in nova vlada na novo zaposli le tiste, ki jih potrebuje.

Podatki kažejo, da sta v Sloveniji nadpovprečno obdavčena delo in potrošnja, podpovprečno pa kapital. Vi predlagate, da se obdavčitev kapitala še zniža, obdavčitev potrošnje pa z dvigom DDV poveča za dve odstotni točki.

Zavedati se moramo dejstva, da se dobički iz kapitala morajo nekje porabiti. Zato je bolje, da se porabijo v Sloveniji. Naj se kupi novi kapital in ustvarijo novi dobički. Če so dobički stimulativno obdavčeni, jih bo še več in s tem tudi več davka. Glede obdavčitve potrošnje pa le to: dokler vidim na razprodajah tudi 70-odstotne popuste, mi je jasno, da je vse v maržah in ne v visokem DDV. Zaradi nižje obdavčitve z dohodnino bi zavezancem ostalo več denarja in povišani DDV ne bi imel nobenega vpliva. Kot primer naj navedem družino z mesečnim dohodkom 600 evrov. Ta družina bi na podlagi nižje davčne obremenitve in višje splošne olajšave pri dohodnini dobila dodatnih 80 do 100 evrov. Od 700 evrov dohodka mora na primer 400 evrov odšteti za hrano, za nakup katere se DDV ne bi spremenil. Preostalih 300 evrov ali 100 evrov več kot doslej pa bi ta družina namenila za izdelke in storitve, za katere bi se davčna stopnja povečala za dve odstotni točki, kar pomeni le 6 evrov. S 100 evrov višjimi prihodki bi torej ta družina morala plačati za 6 evrov višji DDV.

Vlada je do davčnih sprememb precej zadržana. Davkov ne bi dvigovala, prav tako pa jih ne bi zniževala.

Tudi sam mislim, da v tem času ni mogoče spreminjati davčne zakonodaje. Je že prepozno. O novi davčni reformi lahko govorimo šele, ko bomo dobili novo vlado.

Ali menite, da bo bodoča vlada sprejela vaš program davčne reforme?

Ne vem. Osnutki so pripravljeni, vprašanje pa je, kdo si jo bo upal izvesti.

Se boste vi vključili v novo oblast?

Ne. Grenko življenjsko izkušnjo z medijskim linčem sem dal skozi in tega ne mislim ponavljati. Nisem bil nič kriv, nisem naredil nič narobe, vsi so se mi na koncu opravičili, a zame je ta zgodba končana. Imam veliko idej, vem, kako je treba stvari narediti, a na kakršnokoli izpostavljeno funkcijo ne grem več.