Pri nas in tudi v tujini so bili dekliški samostani prvi, ki so dekleta usposabljali za bodoče gospodinje. Sestre, ki so želele kmečke mladenke izobraziti v dobre krščanske žene in matere, so pripravljale tudi gospodinjske tečaje. Ker so se s posodobitvijo gospodinjskih pripomočkov in živil spreminjala tudi vsakodnevna gospodinjska opravila, je prevladovalo mnenje, da gospodinjski tečaji niso dovolj in da bi morali v vsakem večjem kraju ustanoviti gospodinjsko šolo. Po vojni, v času socializma, so dekleta gospodinjskih veščin učili v šolah. Tovrstni tečaji, ki so trajali od štiri do šest tednov, in sicer vsak dan, so bili pomembna oblika izobraževanja predstavnic nežnejšega spola. Tečajnicam so med drugim svetovali, naj bodo doma vedno urejene, sicer bodo njihovi možje začeli zahajati za točilne pulte in tam občudovati točajke. Izobraževalni tečaj iz kuhanja, pranja, vezenja, predenja in klekljanja so leta 1951 pripravili tudi v vasi Trebija v Poljanski dolini.
Objavljene fotografije hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
