Rumeno

Rumeni mediji in pojavljanje v njih vam ni najljubše, saj se, po vaših besedah, preveč osredotočajo na osebo in ne toliko na glasbo. Je to del slave, ki bi se mu najraje izognili?

Vse skupaj vzamem le kot nek del, ki spada zraven in ki se bo, upam, sčasoma spremenil. Priznam, da mi pojavljanje v rumenih medijih ne godi preveč, saj imam raje članke o glasbi, ustvarjanju, občutenju, saj je to nenazadnje stvar, po kateri me ljudje poznajo, in zaradi česar sem sploh začela glasbeno kariero. Razumem pa, da nekatere zanima tudi moje osebno življenje, in da so rumeni časopisi pač del medijev. Če se izpostaviš, moraš računati na takšne in drugačne intervjuje, torej od resnih člankov do bolj lahkotnih. Ne maram pa, da o meni pišejo čiste izmišljotine oziroma laži.

Kako se spopadate s 'paparaci'?

Nasmejem se jim, jim zaželim dober dan in grem naprej.

Kakšen je recept, da se mlada oseba, kot ste sami, prilagodi pozornosti, ki jo doleti praktično čez noč?

Meni se je življenje res obrnilo na glavo in verjamem, da nikomur, ki je hitro dosegel uspeh in prepoznavnost, ni lahko, čeravno se zdi na prvi pogled vse lepo. Recepta ni, vse je odvisno od tega, kakšna oseba si. Ni potrebno zanikati, da vsako živo bitje potrebuje pozornost in potrditev v življenju - pomembno je le, da pri vsem tem ohraniš trezno glavo in se zavedaš realnosti okoli sebe. Mislim, da je ob vzponih in padcih potrebno imeti vero vase, videti pozitivno tudi v slabem in predvsem misliti na tisto, kar je res pomembno. Nad vsem tako ali tako ne moremo imeti nadzora in vsak človek nenadno pozornost prenese drugače. Jaz sem predvsem hvaležna, da imam zdaj možnost delati to, v čemer uživam, in se ne obremenjujem preveč z neprijetnim delom v tem poslu. Povsod so plusi in minusi.

Pred nedavnim je bilo moč na družbenem omrežju Facebook zaslediti posnetke, ki so se izdajali za ''porno posnetke Maje Keuc'', seveda pa to niso bili. Kako se spopadate s takimi dogodki?

Včasih ne morem verjeti, česa vse so ljudje zmožni. Pred enim letom bi bila zgrožena, danes se temu smejem. Nekdo se torej ubada z mano in je verjetno ocenil, da bo to zanimalo veliko število ljudi. No, pa sem spet v nečem slabem našla dobro.

Vas je do sedaj kak podoben komentar ali dejanje prizadelo tako močno, da ste pomislili, da bi odnehali?

Priznam, da sem na samem začetku, ravno med šovom Slovenija ima talent, ko sem se prvič soočila z negativnimi kritikami in zlobnimi stvarmi, velikokrat pomislila, ali mi je tega res treba? Potem pa sem hitro ugotovila, da je v življenju na vseh področjih tako, in da nikoli ne moreš vsem ugajati. Vsakega bi prizadele neresnične izjave in laži, ker preprosto ne razumeš, zakaj bi nekdo to rekel. Toda moja ljubezen do glasbe in ustvarjanja ter samo dejstvo, da lahko s tem sebi in veliki večini vseeno polepšam dan, me je vodila naprej.

Maja na Slovenija ima talent. (Foto: POPTV)

Od Hroščev prek Talentov do tega, kar Zmore

Nad prvim videospotom, ki je bil posnet za Evrosong, ste bili močno razočarani. Ste se bali, da bo enako, čeprav z drugo ekipo, pri izdaji novega singla in albuma?

Seveda se tega ne bojim, saj imam pri svojem projektu glavno besedo jaz. Zavedam se, da sem se na tem albumu šele začela učiti ustvarjati glasbo in da se moram še ogromno naučiti, raziskati, vendar komaj čakam, da vidim, kam vse me bo še odnesla pot in kako se bo to odražalo na mojem delu. Vsaka nova izkušnja me naredi bolj zrelo, boj bogato in moja vizija bo vedno bolj jasna. Zaenkrat pa delam to, kar mi je všeč, v čemer uživam in se ne obremenjujem z ničemer. Niti s tem, kar si nekdo misli, da bi morala delati. Glasba je odraz počutja v nekem obdobju, trenutku in prostoru.

Če sledimo naslovu vaše nove pesmi- zmorete. Kaj?

Morda še kaj, česar še ne vem. Ta skladba je pozitivno sporočilo in vzpodbuda za vse ljudi, ki se trudijo za svoje cilje in ki verjamejo vase.

Vse od zaključka lanskoletnega šova Slovenija ima talent vas je mogoče videti in slišati na vseh festivalih, ki v Sloveniji nekaj štejejo – od Orto festa do Festivala Lent, nastopate tudi kot gostja na koncertih raznih pevskih legend od slovenskega Raya (Uroš Perič) do Dina Merlina. Je pojavljanje na vseh mogočih odrih to, kar si želite početi, ali je to le del utrjevanja lastnega imena in poti navzgor?

Vsekakor sem zelo vesela in mi je v čast, da sem tako hitro lahko začela nastopati na odrih, kjer sem si zmeraj želela, in z ljudmi, s katerimi sem si želela. Po eni strani je verjetno to tudi utrjevanje lastnega imena, s čimer pa sem šele začela, saj imam ogromno ciljev in želja, za kar sem pripravljena tudi trdo garati. Predvsem pa si želim videti še veliko sveta, spoznati ljudi in si pridobiti izkušnje. To se mi zdi neprecenljivo in nikoli ne veš, kdaj boš morda na pravem mestu, ob pravem času. (se nasmehne)

S katerim Slovenskim in katerim tujim glasbenikom bi si želeli sodelovati, če bi lahko izbirali?

Pravzaprav z mnogimi. V Sloveniji sem zelo vesela, da sva se tako povezala s Urošem Peričem, s katerim bova posnela tudi duet. Seveda imamo v Sloveniji tudi veliko ostalih dobrih pevcev in pevk, s katerimi upam, da bomo še sodelovali. V tujini pa je teh imen preveč, da bi si lahko izbrala samo enega.

Maja Keuc na Evroviziji. (Foto: Reuters)

Bomo lahko poleg vas na novem albumu slišali še koga?

Najbrž boste (se nasmehne). Upam, da nama uspe tako hitro posneti duet.

Vas je kdo od glasbenikov, ki ste ga morebiti povabili k sodelovanju, zavrnil?

Zaenkrat še nisem povabila nikogar drugega kot Uroša, oziroma Uroš mene ... Saj ne vem. (se nasmehne)

V Sloveniji je videti, kot da obstajata dve možni poti, ko se nekdo vzpenja po lestvici navzgor. Vsesplošna evforija in podpora ali pa vsesplošno ljubosumje in sledeča mu kritika. Kakšen je bil odziv na novo pesem in prihajajoči album do sedaj, kaj še pričakujete?

Ko o vsem tem, na primer, razlagam ljudem v tujini, me precej čudno gledajo. S tem nočem trditi, da v tujih državah ne obstajata zavist in ljubosumje, vendar kamorkoli sem prišla, se vsi vzpodbujajo in ko je nekdo res dober , ga občinstvo tudi z veseljem nagradi. Ljudje so veliko bolj odprti, prijazni, pripravljeni pomagati, navajeni na drugačnost in to pogrešam pri nas. Zato mi podpora na ESC-ju in pri svojem projektu zelo veliko pomeni. Seveda pa se zavedam, da nikoli ne bom mogla ugoditi vsem in da se tudi jaz moram še veliko naučiti ter preživeti in to se bo precej poznalo na moji glasbi.

Vaši začetki so bili bolj rokerski – bili ste članica skupine ''Hrošči''. Boste k sodelovanju morda povabili člane svojega nekdanjega 'benda'? Kako oni sedaj gledajo na vas?

Žal 'Hroščki' ne sodelujejo pri tem albumu, se pa še vedno slišimo, pridejo tudi na kak moj koncert in to mi res veliko pomeni, saj me podpirajo in mi privoščijo. Prav tako se jaz zavedam, da moji začetki izvirajo prav iz tega srednješolskega benda in zato sem jim neizmerno hvaležna.

Je rock vaša prva ljubezen?

V bistvu bom zmeraj imela to rokersko kri v sebi, ne glede na vse. Preprosto JE v meni. (se nasmehne)

''Misija Evrovizija'' – je bila slednja res tako dobra izkušnja, da za njo ogrevate tudi druge mlade, nove talente?

Predvsem bi rada dala priložnost tistim, ki se trudijo in imajo res dober glas. Tukaj ne bo pomembna nobena zgodba v ozadju, videz ali kaj podobnega, ampak samo glas, karizma, pogum in nastop. Verjamem, da se skrivajo pri nas takšni, ki vse to imajo, in komaj čakam, da jih slišim. Če bom lahko prispevala k večji kvaliteti pri izboru za pesem Evrovizije, bom zelo vesela. Privoščim vsakemu, da doživi to resnično nepozabno izkušnjo.

Majin nastop na Evroviziji. (YouTube)

Ekstra

Ostane Maji še kaj časa samo za Majo? Za kaj ga porabite?

Zadnje leto sem živela zares noro. Dejansko sploh nisem imela časa absorbirati vsega, kar se mi je dogajalo, in imela sem občutek, da bom nekaj zamudila ali da če tega ne storim sedaj, bo potem prepozno. Na tak način se hitro ''iztrošiš'' in tudi meni je telo reklo: ''Dovolj!'' Priznam, da sem človek, ki ga oblije panika, če ne more delati, in si ne znam vzeti časa zase, vendar vse bolj spoznavam, da je to pravzaprav velikega pomena. Moraš imeti čas, da kakšno zadevo bolje premisliš. Še posebej pri ustvarjanju si je treba vzeti čas, ki pa ga jaz vedno lovim. Največja sprostitev, zraven glasbe, je seveda druženje s prijatelji, fantom in družino. Včasih jih vzamem kar s seboj po opravkih in v takih situacijah tudi bolje razumejo vse, kar se dogaja okoli mene, zato so veliko bolj potrpezljivi z mano, kadar nimam časa.

Katero je najbolj neumno vprašanje, ki so vam ga mediji do sedaj zastavili, in kakšen je bil vaš odgovor nanj?

Hehe, bilo jih je kar nekaj. Na primer, v šali rečeno, seveda, 90 odstotkov novinarjev me je po zmagi na Emi vprašalo, kako se počutim? Kako LE! Jočem od žalosti in groze, najbrž. (se zasmeje)

Če bi vas pet let nazaj vprašali, kje se vidite v prihodnosti, ali bi se postavili na trenutno mesto? In če vas, s tem v mislih, vprašam, kje se vidite čez pet let?

Naj se sliši kakorkoli že, vendar že od malega nekatere stvari preprosto vem ter verjamem vanje in do zdaj se je vse, na tak ali drugačen način, zgodilo. Imam neko intuicijo, ki sem se ji naučila zaupati in slediti, in katera me bo vedno vodila naprej. Čez pet let se vidim nekako delovati v tujini. Želim se učiti od ljudi s celega sveta in čimbolj izpopolniti to, kar mi je dala mati narava. Vsekakor si želim študirati glasbo, ustvarjati, nastopati, čez nekaj let pa učiti petje, saj mi je delo z ljudmi v veliko veselje. Imam občutek, da se bodo stvari še, na nek način, precej obrnile, spet ta intuicija, ampak na koncu je pomembno le to, da bom srecna ob tem kar delam, in da si ne bom nikoli očitala, da nisem vložila maksimuma.