Kakšna je idealna temperatura zraka za človeka, težko opredelimo, ker se ugodje ob določeni temperaturi individualno razlikuje, razlike pa se pojavljajo tudi glede na to, ali sedimo, hodimo ali tečemo. Kot je povedala Ana Hojs, načeloma velja, da smo v coni toplotnega udobja takrat, ko ne čutimo ne hladu ne vročine in ko ne zaznamo gibanja zraka ali njegove pretirane oziroma pomanjkljive vlažnosti. Po kriterijih pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb in medicine dela so za sedeče osebe vrednosti naslednje: temperatura naj bo med 22 in 26 stopinj Celzija (optimalno od 23 do 25 stopinj Celzija), relativna vlažnost od 40- do 60-odstotna, srednja hitrost zraka v času hlajenja pa od 0,15 do 0,3 metra na sekundo,« je pojasnila Hojsova. K takšnim razmeram naj bi stremeli tudi, ko zrak v prostoru uravnavamo s klimo.
Od 5 do 8 stopinj Celzija
V poletnih mesecih, ko zunanje temperature presegajo 30 stopinj Celzija, velja temperaturo v prostoru, če ga ohlajamo s klimatsko napravo, ustrezno prilagoditi. Kot je povedala sogovornica, splošna priporočila narekujejo, da razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo temperaturo ne sme presegati od 5 do 8 stopinj Celzija, pomembno pa je tudi, da v prostoru ne občutimo gibanja zraka. »Sploh pa se moramo izogibati temu, da bi ohlajen zrak iz klimatske naprave pihal neposredno v nas,« je opozorila Hojsova.
Sindrom bolne zgradbe
Ljudje navajajo različne bolezenske simptome, če delajo v zgradbah, kjer temperaturo in vlažnost zraka regulira izključno klimatska naprava in kjer so okna zaprta oziroma se jih ne da odpreti. »Gre za t. i. sindrom bolne zgradbe (angl. sick building sindrome), ki ga navajajo nekateri ljudje, ki veliko časa preživijo v takšnih stavbah,« je povedala zdravnica. Bolezenske znake lahko razdelimo na specifične in nespecifične. Pri prvih gre predvsem za okužbe, ki so posledica širjenja mikrobioloških dejavnikov, lahko gre tudi za poslabšanje astme, pri nespecifičnih znakih pa ne poznamo natančnega izvora težav. To so lahko srbenje oči, solzenje ali suhe oči, zamašen nos, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, glavobol, težave s koncentracijo in splošno slabo počutje. Možni vzroki so nezadostno prezračevanje, kemijski ali mikrobiološki dejavniki. Pomembni pa so tudi psihosocialni dejavniki. Tako stanje predstavlja kroničen stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema.
Klimatska naprava in pregreti avtomobili
Stres telesu povzroča tudi izpostavljenost hitrim temperaturnim razlikam. Temu se težko izognemo pri stavbah, ki so klimatizirane, pri osebnih avtomobilih pa velja po besedah sogovornice upoštevati naslednji nasvet: 10 minut pred prihodom na cilj zmanjšamo hlajenje, s čimer se postopoma prilagajamo na zunanje temperature. Upoštevati velja še tole: če je avto zelo razbeljen, ko vstopamo vanj, ga je smiselno prezračiti, da se nekoliko ohladi, šele nato vključimo klimatsko napravo in se odpeljemo. Klimatske naprave so lahko za človeka velika dobrobit, toda ker hladijo in hkrati oddajajo toploto, porabljajo električno energijo in obenem segrevajo okolje. »Z vidika okoljevarstva in zdravja torej obstajajo tudi pomisleki,« je povedala Hojsova.
Plesni v klimatski napravi škodljive za pljuča
Za to, da bi klimatska naprava delovala, kot predvideva proizvajalec, in predvsem, da ne bi ogrožala zdravja, moramo skrbeti za njeno vzdrževanje. »Če je vzdrževanje pomanjkljivo, ustvarimo ugodne pogoje za to, da se v klimah lahko razmnožijo mikrooorganizmi, plesni in bakterije. Ti se v relativno toplem in vlažnem okolju hitro razmnožujejo in zlahka preživijo, sprožajo pa pljučne bolezni, kot so hipersenzitivni pneumonitis ali poslabšanje astme, lahko tudi neposredne okužbe z mikroorganizmi, ki živijo v napravi,« je naštela sogovornica. Da bi se izognili zapletom, se moramo zanesti na svojega dobavitelja in skrbeti za redne ter pravilne servise.
Klima naj v prostor ne prinaša izpušnih plinov
Če sodelujemo pri nakupu klimatske naprave, je pomembno, da izberemo pravo glede na velikost bivalnega ali delovnega prostora. Če naprava zajema zrak zunaj, je pomembno, kam je obrnjena, kaj vse lahko zajame z zrakom in kakšne filtre ima, da ne bi prinašala v prostor npr. tobačnega dima ali izpušnih plinov s ceste. Pri namestitvi je treba pomisliti tudi na hrup, ki ga lahko povzroča naprava. Prav tako je pomembno, da notranji del namestimo stran od mesta, kjer sedimo ali ležimo, s čimer se izognemo neposrednemu dotoku hladnega zraka. Če ni možna drugačna postavitev, predstavlja rešitev varovalna polica pod klimo, ki dotok hladnega zraka iz naprave »odvije« stran in prepreči, da bi se usmeril proti spodaj sedečemu.
Stran od mestnega betona
Ker večina Slovencev nima klimatskih naprav, je v vročini treba ubrati nekatere druge metode hlajenja. »Pred vročino se lahko zaščitimo s senčenjem, pravilnim režimom zračenja (daljše zračenje v hladnejših delih dneva, npr. zjutraj), z boljšo izolacijo, s pozelenitvijo. Zdravnica Ana Hojs priporoča, da se umaknemo v javne prostore, na primer knjižnice, nakupovalne centre, cerkve ali muzeje. »Vse to so prostori, ki so v obdobju vročinskih valov prijetno hladni in kamor se lahko zatečemo. Že nekaj ur hlajenja pomembno zmanjša stres zaradi toplotne obremenitve,« je povedala sogovornica in poleg splošno znanih ukrepov zračenja prostorov in pitja tekočine navedla pobeg iz mestnih središč. »Mesta so znana kot toplotni otoki, saj s temnimi površinami in asfaltom ujamejo toploto in zadržujejo gibanje zraka. Temu se lahko izognemo tudi tako, da v največji vročini pobegnemo nekam, kjer narava zeleni in vsi lažje dihamo.«