V združenju opozarjajo, da so omejitve zaposlovanja na področju zdravstva lahko vezane le na število delavcev iz ur in ne na dejansko število zaposlenih. V zdravstvu se namreč zaradi pomanjkanja kadra precejšen obseg dela opravi z delom izven rednega delovnega časa, torej v obliki nadur, po podjemnih pogodbah in drugih pogodbah civilnega prava, pojasnjujejo.
Novela zakona namreč poleg prepovedi zaposlovanja v javnem sektorju do konca prihodnjega leta proračunskim uporabnikom v tem času prepoveduje tudi sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi.
Ob tem v združenju opozarjajo, da je plačevanje dela v zdravstvu drugačno, saj je vrednost dela upoštevana v ceni zdravstvenih storitev in se plače zdravstvenih delavcev ne financirajo neposredno iz proračuna.
V združenju tako ocenjujejo, da bi sprejetje prepovedi zaposlovanja v zdravstvu med drugim povzročila podaljševanje čakalnih dob, kar pa je vsekakor v nasprotju z dosedanjimi smernicam ministra za zdravje.
Tako ugotavljajo, da so predlagani ukrepi za področje zdravstva povsem nesprejemljivi in celo v nasprotju s strategijo ministrstva za zdravje, saj bi omejitev zaposlovanja na področju zdravstva tudi v bodoče onemogočala razvoj zdravstvenega sistema v okvirih, kot jih je predlagal minister za zdravje.
Besedilo predloga novele zakona o interventnih ukrepih je vlada potrdila v ponedeljek. Za tiste, ki bi v nasprotju z interventnimi ukrepi zaposlovali v javnem sektorju, pa je predvidela globo v višini 4000 evrov.
